Stropnik Edi

EDI STROPNIK

15.4.1944 – 5.4.2015

Spoštovana družina EDIJA STROPNIKA,

Spoštovani žalni zbor!

 

Edi je ljubil ves svet.

Ustvarjen za delo,

besedo prijazno in red,

tako rad je imel svojo družino:

ženo, hčeri,zeta, vnuke,

prijatelje in domovino!

 

Je ljubil čebele.

Neskončno zanje bil vnet.

Pri čebelah je svojih našel svoj mir,

bil jim hvaležen za med,

začutil pri njih iskrenosti vir

in tiho… in tiho…

tako iznenada…  odšel…

Odšel v času,

ko pomlad razkriva prve nam zaklade,

ko se prebujajo čebelam srčne nade

in nam lepo cvetijo leske , ive,

mrtve se prebujajo koprive,

čebelarjem zopet so oči iskrive,

 

a na oči njegove… sonce več ne sije…

 

Iz čebelnjaka sliši se otožen glas,

Čebele same so ostale,

Vrata so napol priprta,

Družina v panjih je potrta.

 

Edi, kako si dobro vedel,

da kadar vzide zlato sonce,

nam je vsem lepo,

vse rože na poljani zacveto.

A, ko zaide sonce,

rože na poljani oveno,

nam pri srcu je hudo,

ker med nami tebe več ne bo,

le na grobu v solzni rosi

z nami in družino tvojo

vse rože jočejo,

a nad grobom tvojim

žalostinke ptice pojejo.

 

Edi, še bodo lipe cvetele,

kostanji šumeli v zelenih gozdovih,

a tam na grobovih

kjer, Edi, si našel svoj mir,

še vedno

tvoj bodo čebele čutile nemir.

 

 

Zdaj preko polja le otožen veter piha,

Na vrtu prav nobena roža več ne diha.

 

 

Edi je bil zelo aktiven član ČD Mlinšek Velenje, dolga leta je bil v upravnem odboru, bil je podpredsednik , zadnja leta tudi predsednik društva.

Bil je izredno dober čebelar. Vedno je poudarjal pomen znanja o čebelah, zato se je nenehno izpopolnjeval. Leta 2003 je med prvimi v Sloveniji pridobilnacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) ČEBELAR .  

V letih 2005 – 2006 je po vzorcu Avstrijskega Gradca v Mariboru po 500 urnem uspešnem izobraževanju dobil naziv ČEBELARSKI MOJSTER.

 

Edi Stropnik je aktivno sodeloval pri izgradnji Čebelarskega centra Slovenije. Od leta 2004-2012 je predsedoval Nadzornemu odboru Čebelarske zveze Slovenije; v tej funkciji, ki jo je odlično opravljal, je aktivno sodeloval na vseh sejah Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije. V tem času je Čebelarska zveza Slovenije pričela izvajati evropske ukrepe na področju razvoja, pridobila je status priznane regijske organizacije za kranjsko čebelo, pridobila je koncesijo za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, skratka, vloga in odgovornost Nadzornega odbora Čebelarske zveze Slovenije pri sprejemanju, nadzorovanju in usmerjanju delovanja in poslovanja Čebelarske zveze Slovenije je bila zelo zahtevna.

Edi Stropnik se je poleg navedenega aktivno vključeval v druge dejavnosti Čebelarske zveze Slovenije.

Edi Stropnik je za svoje delo na področju čebelarstva v letu 2008 prejel najvišje  čebelarsko odlikovanje Antona Janše I. stopnje.

 

Edi Stropnik je skupaj z gospodom Markom Purnatom iz Zgornjesavinjske čebelarske zveze Mozirje in čebelarji ČD Mlinšek Velenje

sodeloval pri izvajanju  programov Čebelarske zveze zgornjesavinjsko šaleškega območja – SAŠA. Sodeloval je pri izgradnji čebelarskega centra za vzrejo matic v Lučah…Bil je predsednik gradbenega odbora. Bil je podpredsednik ČZ SA-ŠA.

Edi je bil pobudnik vzreje čebeljih matic Kranjske sivke na Lučko-Solčavskem območju.

 

Večina čebelarjev sodi v starejšo generacijo. Največkrat so to upokojenci, ki si lažje odtrgajo od vsakdanjega dela in se posvetijo čebelarstvu. Mnogi šele takrat začutijo, kako velik pomen imajo čebele za človeka, kako zdravi so čebelji pridelki: med, cvetni prah mleček, propolis itd.

A čebelarjenje zahteva mnogo znanja.

 Razvoj čebelarstva je močno odvisen od tega, koliko mlajših ljudi bomo uspeli pritegniti, da bodo vzljubili čebele, kar je prvi pogoj, da postanemo uspešni  čebelarji danes ali  kdaj kasneje.

 

Čebelarska zveza Slovenije si prizadeva za ustanavljanje čebelarskih krožkov v osnovnih šolah, kjer dobivajo nekaj teoretičnega znanja o življenju čebel, pri delu v čebelnjakih pa učence vodijo čebelarji z dolgoletnimi izkušnjami.

 Edi Stropnik je bil zelo uspešen mentor, kar nekaj let zapored so učenci, njegovi krožkarji nižje stopnje, osvojili srebrno priznanje na državnem prvenstvu. Edi je imel zelo izostren občutek za delo z učenci. Tudi nekateri starši teh otrok so mu radi prisluhnili.

 

Ko je bil dan odprtih vrat v čebelnjake, so se za delo v čebelnjakih zanimali številni gostje.

Edi jim je znal nazorno prikazati utrip življenja v panjih. Mnogi so vzkliknili:  vsega tega nismo vedeli, tudi za koristnost čebeljih pridelkov ne, zato bomo še prišli.

 

Toda Edija ne bodo več slišali.

Odšel je, a spomini nanj bodo ostali v naših srcih.

————————————————————-

 Danes na cvetje njegovega groba

še čebelic je roj prišel,

da bi slovo od njega vzel.

————————————————————-

 

Martin Pustatičnik

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja