{"id":79,"date":"2015-01-26T13:46:14","date_gmt":"2015-01-26T13:46:14","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/wordpreslo\/?page_id=79"},"modified":"2015-01-26T13:46:14","modified_gmt":"2015-01-26T13:46:14","slug":"medovite-rastline","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/?page_id=79","title":{"rendered":"Medovite rastline"},"content":{"rendered":"

V\u00a0svetu je poznanih ogromno razli\u010dnih rastlin, za katere uporabljamo botani\u010dno klasifikacijo za razvr\u0161\u010danje rastlin v dru\u017eine, rodove, vrste in sorte. Na tem mestu\u00a0se bomo posvetili\u00a0tistim\u00a0rastlinam, ki so pomembne za \u017eivljenje \u010debel. To so predvsem tiste, ki v \u010dasu cvetenja izlo\u010dajo veliko nektarja\u00a0ali pa\u00a0proizvajajo dovolj cvetnega prahu, da ga \u010debele lahko nabirajo. Nekatere, za\u00a0\u010debele najpomembnej\u0161e, bomo predstavili na strani \u010debelje pa\u0161e,\u00a0druge\u00a0medovite rastline, katerih poglavitna\u00a0naloga je\u00a0pospe\u0161evajnje razvoja \u010debelje dru\u017eine,\u00a0pa bodo predstavljene na tej strani. Tukaj bomo govorili predvsem o medovitih grmovnicah in okrasnih drevesih.<\/p>\n

\"Foto:
Foto: Jan Pirnat<\/figcaption><\/figure>\n

Obenem vam bo\u00a0na\u0161 vrtnarski mojster\u00a0na tej strani\u00a0predstavil ve\u010d medovitih rastlin\u00a0tako, da si\u00a0 ideje za morebitno posaditev va\u0161e okolice,\u00a0lahko poi\u0161\u010dete tudi tukaj. \u010ceprav ve\u010dina rastlin cveti v toplem obdobju leta, so nekatere rastline, ki cvetijo pozimi in jih \u010debele zato obiskujejo tudi v zimskem \u010dasu. To so predvsem okrasne rese in di\u0161e\u010de kosteni\u010devje.\u00a0Da pa ne bo vse ostalo le pri besedah, velja povabilo. V okolici Doma \u010debelarjev Brode, smo v preteklih letih \u017ee posadili veliko razli\u010dnih medovitih grmovnic in okrasnih medovitih dreves. Vabljeni ste, da se oglasite pri na\u0161em domu in si jih ogledate. V kolikor bi \u017eeleli tudi strokovno\u00a0razlago in predstavitev medovitih rastlin, pa se lahko dogovorimo z vrtnarskim mojstrom Vojkom Vebrom, ki je obenem tudi \u010dlan na\u0161ega \u010debelarskega dru\u0161tva.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zimske in\u00a0zgodnjespomladanske medovite rastline<\/strong><\/p>\n

\u00a0Podobno kot za \u010debele je tudi za okrasno rastlinstvo zima \u010das po\u010ditka, vendar z nekaterimi izjemami. Nekatere rastline cvetijo tudi pozimi. \u010ce je mila zima zacvetijo \u017ee decembra odvisno od temperature in cvetijo vse do pomladi.<\/p>\n

\n
\"Foto:
Okrasne rese (Foto: Vojko Veber)<\/figcaption><\/figure>\n

Prva od nizkih grmov pri nas zacveti resa \u00bbErica\u00a0carnea<\/em>\u00ab. Pri nas raste v naravi po hribovju, predvsem na apnen\u010dastih tleh na son\u010dnih in polsen\u010dnih legah. Pri svojih \u010debelah sem opazoval medenje rese \u017ee konec februarja. Na resi \u010debele nabirajo tudi kvalitetni cvetni prah. Poznamo pa tudi okrasne rese, ki jih je ve\u010d sort, nekatere\u00a0tudi z belimi in rde\u010dimi cvetovi. Vse dobro cvetijo in medijo od decembra do sredine aprila. Rese lahko sadimo v gredice, skalnjake, v korita , bre\u017eine…<\/p>\n<\/div>\n

\n
\"Foto:
Okrasne rese (Foto: Vojko Veber)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n

 <\/p>\n

\"Foto:
Di\u0161e\u010de vrtno kosteni\u010devje (Foto: Vojko Veber)<\/figcaption><\/figure>\n

Najbolj medovit ve\u010dji grm, ki cveti v zimskem in\u00a0zgodnjem spomladanskem \u010dasu je kova\u010dnik, sorta se imenuje di\u0161e\u010de vrtno kosteni\u010devje ali \u00bbLonicera purpusi\u00ab. Cvetovi so belo rumeni in zelo lepo di\u0161ijo. Grm zraste do 2 m v vi\u0161ino in \u0161irino.<\/p>\n

\n
\"Foto:
Di\u0161e\u010da brogovita (Foto: Vojko Veber)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n

V istem \u010dasu\u00a0cveti in medi tudi di\u0161e\u010da brogovita. Sorta se imenuje Viburnum x bodnantense \u00bbDawn\u00ab. Zraste do 3 m, cvetovi so socvetja roza barve.<\/p>\n

 <\/p>\n

\"Foto:
Okrasna leska (Foto: Vojko Veber)<\/figcaption><\/figure>\n

Za \u010debele so zelo pomembne tudi leske. Na njih\u00a0rade v mesecu februarju in marcu nabirajo cvetni prah oz. obno\u017eino. V okrasne namene se pri nas sadi najve\u010d rde\u010delistna leska in sorta, ki ima \u00bbzvite\u00ab veje, imenuje se Coryulus avellana \u00bbContorta\u00ab. Veliko se sadijo tudi \u017elahtne debeloplodne leske. Priporo\u010damo sorti\u00a0Istrska debeloplodna leska in okrogloplodna leska.<\/p>\n

\"Foto:
Vrba (Foto: Vojko Veber)<\/figcaption><\/figure>\n

Za lesko za\u010dnejo s cvetenjem vrbe. Na njih v \u010dasu cvetenja \u010debele naberejo nekaj nektarja in veliko cvetnega prahu. V okrasne namene se pri nas najve\u010d sadi pove\u0161ava vrba Salix caprea \u00bbPendula\u00ab. Cvetovi so podobni gorski vrbi, ki raste pri nas v naravi.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Evodija<\/strong><\/p>\n

Evodija \u00bbTetradium danielli\u00ab je doma na severu Kitajske in v Koreji. Vendar pa jo ima zasajeno tudi mnogo \u010debelarjev pri nas. Med njimi je tudi \u010dlan \u010cebelarskega dru\u0161tva J\u0160kofja Loka, g. Peter \u010cade\u017e, ki je prispeval fotografije, s katerimi vam predstavljamo to medovito drevo. \u010ce si natan\u010dno ogledate fotografije cvetov, boste na njih videli ogromno \u010debel. Po pripovedovanju g. \u010cade\u017ea, Evodija medi tako silovito, da \u010debele obiskujejo cvetove in iz njih pobirajo nektar \u0161e potem, ko je cvet \u017ee odpadel na tla.<\/p>\n

\"Foto:
\u010cebele na cvetu evodije (Foto: Peter \u010cade\u017e)<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

\"Foto:
Drevo evodija ali \u010debelje drevo (Foto: Peter \u010cade\u017e)<\/figcaption><\/figure>\n

Evodija spada v rod listopadnih dreves, ki jih gojimo zaradi listov, jesenskih cvetov in okrasnih plodov. Cveti avgusta in takrat je drevo dobesedno prekrito s \u010debelami. Zato \u010debelarji ponekod imenujemo Evodijo\u00a0 \u00bb\u010debelje drevo\u00ab. Drevo hitro raste in pri nas dose\u017ee vi\u0161ino do 8 metrov. Kro\u0161nja je razprostrta, pernati temnozeleni listi so iz 5-11 jaj\u010dastih podolgovatih listi\u010dev, podobne liste ima pri nas jesen. Cvetovi so beli, majhni zdru\u017eeni v socvetja s premerom 10-15 cm. Plodovi so drobne jagode, katere se iz rde\u010de barve spremeni v \u010drno in na drevesu pogosto ostanejo \u010dez zimo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Izku\u0161nje na\u0161ega vrtnarja Vojka Vebra so, da\u00a0mlade sadike Evodije lahko v hladnej\u0161ih zimah tudi pozebejo, starej\u0161a drevesa pa niso ve\u010d ob\u010dutljiva na prezimovanje in rastejo tudi na vi\u0161jih nadmorskih vi\u0161inah. Za primer: skupina evodij raste tudi\u00a0 pri \u010debelnjaku na Osolniku (pri \u0160kofji Loki)\u00a0v bli\u017eini kmetije \u00bbRo\u017enik\u00ab. Evodija ima krhek les, zato jo moramo obrezovati, da ima enodebelno kro\u0161njo. Sadimo jo na podoben na\u010din kot sadna drevesa, na son\u010dno ali polsen\u010dno lego. Zelo dobro prena\u0161a su\u0161o, zato jo lahko sadimo v najbolj suha rasti\u0161\u010da. Za na konec pa \u0161e dve fotografiji \u010cebeljega drevesa oz. Evodije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V\u00a0svetu je poznanih ogromno razli\u010dnih rastlin, za katere uporabljamo botani\u010dno klasifikacijo za razvr\u0161\u010danje rastlin v dru\u017eine, rodove, vrste in sorte. Na tem mestu\u00a0se bomo posvetili\u00a0tistim\u00a0rastlinam, ki so pomembne za \u017eivljenje \u010debel. To so predvsem tiste, ki v \u010dasu cvetenja izlo\u010dajo veliko nektarja\u00a0ali pa\u00a0proizvajajo dovolj cvetnega prahu, da ga \u010debele lahko nabirajo. Nekatere, za\u00a0\u010debele najpomembnej\u0161e, bomo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":28,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/79"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=79"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/79\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=79"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}