{"id":69,"date":"2015-01-26T13:11:22","date_gmt":"2015-01-26T13:11:22","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/wordpreslo\/?page_id=69"},"modified":"2020-06-09T12:28:14","modified_gmt":"2020-06-09T11:28:14","slug":"prakticne-izkusnje-zatiranja-varoj-z-zdravilom-apiguard-pri-cebeljih-druzinah-v-sloveniji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/?page_id=69","title":{"rendered":"Prakti\u010dne izku\u0161nje zatiranja varoj z zdravilom Apiguard pri \u010debeljih dru\u017einah v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

Prakti\u010dne izku\u0161nje zatiranja varoj z zdravilom Apiguard pri \u010debeljih dru\u017einah v Sloveniji<\/strong><\/p>\n

Alenka Juri\u01071<\/sup><\/p>\n

 <\/p>\n

UVOD<\/strong><\/p>\n

Varoza \u010debel je zelo nevarna zajedavska bolezen \u010debelje dru\u017eine. Ka\u017ee se v obolevanju in odmiranju odraslih \u010debel in \u010debelje zalege in je tudi izmed glavnih spremljevalcev izginjanja \u010debel iz panjev. Pr\u0161ica varoja, ki povzro\u010da bolezen, se prehranjuje s \u010debeljo hemolimfo, pri \u010demer \u010debeli odvzema pomembne hranilne snovi in ji skraj\u0161uje \u017eivljenjsko dobo, poleg tega pa prena\u0161a \u0161tevilne druge povzro\u010ditelje nevarnih bakterijskih, virusnih in glivi\u010dnih bolezni \u010debelje dru\u017eine. Je tudi izjemno prilagojena \u017eivljenju \u010debelje dru\u017eine. Razmno\u017euje se na mladih \u010debeljih li\u010dinkah pod pokrito zalego, kamor zdravila ne se\u017eejo, zato varoj z zatiranjem ne moremo popolnoma uni\u010diti.<\/p>\n

 <\/p>\n

1. ZATIRANJE VAROZE<\/strong><\/p>\n

Uspe\u0161no zatiranje varoze je mo\u017eno le, \u010de je izvedeno pravo\u010dasno in strokovno, \u010de \u010debelarji pred uporabo zdravil za zatiranje kontrolirajo naravni odpad varoj in izvajajo apitehni\u010dne ukrepe, s katerimi poskrbijo za pravilen razvoj in dobro odpornost dru\u017eine ter zmanj\u0161ujejo populacijo varoj pri dru\u017einah v \u010dasu njihovega intenzivnega razvoja do trenutka, ko je nujno opraviti prvo zdravljenje pri dru\u017einah z zalego.<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

1.1. Kontrola naravnega odpada varoj in apitehni\u010dni ukrepi<\/strong><\/p>\n

\u010cebelarji z razli\u010dnimi ukrepi skrbijo, da \u0161tevilo varoj ne prese\u017ee dopustne meje, ki zna\u0161a preko poletja pri dru\u017einah z zalego pri povpre\u010dnem dnevnem naravnem odpadu do 3 varoje okrog 1 500 varoj in pozimi pri dru\u017einah brez zalege pri povpre\u010dnem dnevnem naravnem odpadu do 0,1 varoje okrog 40 varoj. Kontrolo naravnega odpada varoj izvajajo od spomladi naprej pri vseh \u010debelji dru\u017einah. Od meseca maja do julija vstavljajo v \u010debelje dru\u017eine gradilne sate in izrezujejo ter izlo\u010dijo pokrito trotovsko zalego. V narejence ali roje lahko vstavljajo lovilne sate z mlado nepokrito zalego, ki jo potem, ko so li\u010dinke pokrite, odstranijo iz dru\u017ein. Razvoj varoj lahko zaustavijo tudi z na\u010drtno prekinitvijo zaleganja matic. V primeru ve\u010dje napadenosti dru\u017ein z varojami pravo\u010dasno obvestijo veterinarja.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.2. Uporaba zdravil<\/strong><\/p>\n

Skrbeti moramo, da so \u010debelji pridelki, kot so vosek, med, cvetni prah, mle\u010dek in propolis, ki jih uporabljamo v prehrani ljudi ali za laj\u0161anje razli\u010dnih zdravstvenih te\u017eav, brez ostankov zdravil.<\/strong><\/p>\n

Za zatiranje varoj pri \u010debeljih dru\u017einah uporabljamo razli\u010dna zdravila, ki se razlikujejo med seboj po na\u010dinu aplikacije in na\u010dinu delovanja, u\u010dinkovitosti in pu\u0161\u010danju ostankov zdravil v satju in \u010debeljih pridelkih. Zdravila, ki se uporabljajo pri \u010debelah, morajo vsebovati aktivne u\u010dinkovine, ki so dovoljene v Evropski uniji in morajo imeti dovoljenje za uporabo v Republiki Sloveniji. Uporabljajo se po navodilu le\u010de\u010dega veterinarja, ki svoje delo opravlja samostojno in v skladu z veterinarsko doktrino ter predpisuje zdravila za \u010debele po lastni strokovni presoji. Ob majhnem izboru razpolo\u017eljivih zdravil predpisujemo zdravila tako, da ne pride do pohitrene odpornosti varoj na posamezne u\u010dinkovine ob upo\u0161tevanju zakonskih in podzakonskih dolo\u010dil na podro\u010dju uporabe zdravil v veterinarski medicini. V letu 2011 bo zatiranje varoj v na\u0161i dr\u017eavi temeljilo na uporabi ekolo\u0161kih oz. sonaravnih zdravil, ki vsebujejo ekolo\u0161ke u\u010dinkovine in sicer timol, mravlji\u010dna kislina, mle\u010dna kislina ali oksalna kislina. Rezistenca varoj na te u\u010dinkovine do danes \u0161e ni znanstveno dokazana.<\/p>\n

Zdravila pri \u010debelah uporablja \u010debelar sam, zato morajo biti v taki obliki, da jih lahko uporabi vsak \u010debelar.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.2.1. Uporaba zdravila Apiguard<\/strong><\/p>\n

Najenostavnej\u0161a uporaba ekolo\u0161kega zdravila za zatiranje varoj po kon\u010dani pa\u0161i oziroma po zadnjem to\u010denju medu je uporaba zdravila Apiguard, ki vsebuje hlapno po\u010dasi spro\u0161\u010dujo\u010do zdravilno u\u010dinkovino timol v obliki gela. Ta se \u0161iri v dru\u017eini z izhlapevanjem in s kontaktom med \u010debelami oziroma preko \u010debel delavk, ki opravljajo \u010distilno vlogo v panju.<\/p>\n

Zdravilo uporabimo tako, da odstranimo folijo s posodice in jo polo\u017eimo na sredino panja na vrh zale\u017eenih satov s stranjo z gelom obrnjeno navzgor. Med robom posode in vrhom panja mora biti dovolj prostora, da lahko \u010debele zlezejo do gela, torej najmanj 0,5 cm ali \u0161e bolje, da je nad posodico Apiguarda prazna eta\u017ea ali naklada. Najbolje je, da zdravljenje traja 6 tednov, pri \u010demer uporabimo v posamezni dru\u017eini po dva odmerka v presledku dva do tri tedne.<\/p>\n

Prakti\u010dne izku\u0161nje pri uporabi tega zdravila pri nas iz preteklih let imamo, saj se je njegova uporaba iz leta v leto pove\u010devala. V letu 2008 je bilo zdravljenih z Apiguardom 0,09% \u010debeljih dru\u017ein, 4,11% \u010debeljih dru\u017ein je bilo zdravljenih v letu 2009 in 9,19% \u010debeljih dru\u017ein v letu 2010.<\/p>\n

\u010ceprav je aplikacija zdravila Apiguard enostavna, pa se je treba zavedati, da na u\u010dinkovitost zdravljenja vpliva vrsta dejavnikov.<\/strong> Na veterinarskih izobra\u017eevanjih so se \u010debelarji seznanili s programom zatiranja in posameznimi zdravili za zatiranje varoj. Ob izdaji zdravila smo \u010debelarjem natan\u010dneje razlo\u017eili, kako je treba zdravilo uporabiti. Navodilo za pravilno uporabo zdravila so prejeli tudi v pisni obliki.<\/p>\n

Zaradi prepre\u010devanja reinvazij je potrebno zdraviti vse \u010debelje dru\u017eine hkrati na posameznih obmo\u010djih v preletni razdalji \u010debel. To \u0161e posebej velja za zdravila, ki vsebujejo hlapne u\u010dinkovine, ki lahko zaradi neenotne uporabe povzro\u010dijo ve\u010dji stres pri \u010debelah in posledi\u010dno ropanje ob pomanjkljivo izvajanih tehnolo\u0161kih ukrepih v \u010debelarstvu ali na obmo\u010djih pasi\u0161\u010d.<\/strong> Za dovolj u\u010dinkovito zdravljenje varoze po zadnjem to\u010denju medu pri dru\u017einah z zalego je bilo potrebno dru\u017eine na zdravljenje ustrezno pripraviti, jim z na\u010drtovanimi\u00a0 tehnolo\u0161kimi ukrepi zagotoviti optimalni razvoj in dolo\u010diti ustrezni termin zdravljenja ter ustrezni odmerek zdravila.<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

1.2.1.1. Ustrezni odmerek zdravila je pomemben za u\u010dinkovito zdravljenje.<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

V na\u0161ih \u010debelarstvih je tehnologija \u010debelarjenja zelo raznolika, zato odmerjanje zdravil \u0161e zdale\u010d ni enostavno. To \u0161e posebej velja za hlapne zdravilne u\u010dinkovine, med njimi tudi timol, ki ga vsebuje ekolo\u0161ko zdravilo Apiguard. Na njegovo u\u010dinkovanje vpliva poleg temperature v okolici aktivnost dru\u017eine in ustrezna temperatura v gnezdu, ki je v najve\u010dji meri odvisna od velikosti in zasedenosti panja s \u010debelami.<\/p>\n

Na podlagi podatkov \u010debelarjev o vrsti panjev, \u0161tevilu gospodarskih in \u0161tevilu rezervnih dru\u017ein ter zasedenosti ulic s \u010debelami smo veterinarji predpisali ustrezne odmerke zdravila. Za dru\u017eino v klasi\u010dnem A\u017d ali LR panju smo predpisali po dva odmerka zdravila. Prvi odmerek zdravila je izhlapel v dveh do treh tednih, \u010demur je sledil drugi odmerek zdravila. \u010cebelarji so morali paziti, da\u00a0 odmerka niso prekora\u010dili in da so zdravilo pravilno namestili nad plodi\u0161\u010dne sate, v prazno naklado v LR panju oziroma v A\u017d panju na mati\u010dno re\u0161etko v medi\u0161\u010du. Zaradi bolj\u0161ega dostopa \u010debel do posodice z zdravilom in bolj\u0161e ventilacije, ki je nujna za dobro u\u010dinkovanje zdravila, so pred pri\u010detkom zdravljenja iz medi\u0161\u010d odstranili satje. V praksi se je pokazalo, da je bilo za dru\u017eine manj stresno, \u010de so pokrov\u010dek posodice\u00a0 prvi dan zdravljenja odstranili samo do polovice, naslednji dan pa do konca, ali pa da so na za\u010detku vstavili v panj polovi\u010dni odmerek zdravila. Zdravilo je po\u010dasneje izhlapevalo in \u010debele so se la\u017eje navadile na \u00bbtujek\u00ab v panju s sicer prijetnim vonjem po timolu. Ta poseg se je izkazal posebej smiseln ob vi\u0161jih zunanjih temperaturah in ve\u010dji aktivnosti dru\u017ein.<\/p>\n

Le v redkih primerih je celoten odmerek zdravila v obliki gela izhlapel v prvih dveh tednih. V ve\u010dini primerov se ostali na dnu posodice posamezni posu\u0161eni kristal\u010dki zdravila. Ne glede na hitrost izhlapevanja zdravila smo \u010debelarjem svetovali, naj uporabijo drugi odmerek zdravila po preteku najmanj 14 dni od uporabe prvega odmerka oz. da po\u010dakajo, da bo posodica prazna. Drugi odmerek zdravila je izhlapeval \u0161e po\u010dasneje, tudi do 4 tedne. Izkazalo se je, da je bilo v jeseni manj varoj, \u010de je zdravljenje potekalo 6 tednov.<\/p>\n

Pri mo\u010dnih dru\u017einah, ki so imele po dve\u00a0 ali ve\u010d visokih naklad oz. eta\u017e z zalego, je bilo potrebno za u\u010dinkovito zdravljenje ustrezno pove\u010dati odmerek zdravila, zato smo jim predpisali po tri do najve\u010d \u0161tiri odmerke po 50 gramov zdravila. Nasprotno smo rezervnim ali \u0161ibkim dru\u017einam predpisali manj\u0161e odmerke, od 12, 5g do 25,0 g v presledku dva do tri tedne. \u010cebelarji so kontrolirali odpad varoj in podatke bele\u017eili v svoj dnevnik. V ve\u010dini primerov je bil odpad v primerjavi z naravnim odpadom pred zdravljenjem zadovoljiv, v povpre\u010dju je bil 10 do 20 krat ve\u010dji od naravnega odpada.<\/p>\n

V posameznih primerih so \u010debelarji pri kontroli naravnega odpada ugotovili ve\u010dji odpad varoj v jeseni kot med zdravljenjem. Svetovali smo, da se testni vlo\u017eki prema\u017eejo z medicinskim vazelinom. Ocenili smo, da zdravilo u\u010dinkuje v dru\u017eini \u0161e najmanj tri tedne po njegovi odstranitvi. Realnej\u0161o sliko odpada varoj smo imeli v \u010debelnjakih ob odsotnosti mravelj, na ustreznih testnih vlo\u017ekih z mre\u017eo, ki so prepre\u010devale \u010debelam dostop do varoj med drobirjem.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.2.1.2. Dolo\u010ditev ustreznega termina zdravljenja vpliva na zdravstveno stanje \u010debel in pridobivanje varne hrane.<\/strong><\/p>\n

Pravo\u010dasno zatiranje varoj z Apiguardom omogo\u010da razvoj vitalnih in dolgo\u017eivih zimskih \u010debel. Zatiranje varoj z Apiguardom izven \u010dasa medenja omogo\u010da pridobivanje \u010debeljih pridelkov brez sledi ostankov zdravil.<\/strong><\/p>\n

Apiguard lahko uporabljamo v \u010debeljih dru\u017einah po zadnjem to\u010denju medu. <\/strong>Ne glede na to, da je Apiguard ekolo\u0161ko zdravilo, ima lahko njegova nepravilna uporaba v \u010dasu medenja za posledico ostanke v \u010debeljih pridelkih. Ugotovljeno je, da timol podobno kot ostale ekolo\u0161ke zdravilne u\u010dinkovine izhlapeva iz satja \u0161e \u0161est mesecev po uporabi.<\/p>\n

Pri uporabi ekolo\u0161kih zdravil, katerih u\u010dinek je v obdobju zaleganja slab\u0161i v primerjavi z nekaterimi konvencionalnimi zdravili, je ugotavljanje populacije varoj pri vseh \u010debeljih dru\u017einah in pravo\u010dasno zdravljenje klju\u010dnega pomena.<\/strong><\/p>\n

Termin zdravljenja smo dolo\u010dili na podlagi podatkov o \u0161tevilu varoj v \u010debelnjakih, ki smo ga izra\u010dunali s pomo\u010djo podatkov \u010debelarjev o naravnem odpadu varoj in napadenosti trotovske zalege z varojami, ter podatkov o pa\u0161nih razmerah na obmo\u010dju.<\/p>\n

\u010cebelarji, ki so uporabljali Apiguard, so izrezovali pokrito trotovsko zalego in \u0161teli varoje na trotovskih li\u010dinkah od aprila do junija ter spremljali naravni odpad varoj pri vseh \u010debeljih dru\u017einah, nekateri skozi vse leto, ve\u010dinoma pa spomladi in v mesecu juniju. Na ta na\u010din so lahko ugotovili \u0161tevilo varoj pri posameznih \u010debeljih dru\u017einah. Dru\u017eine, ki so imele naravni odpad nad dopustno mejo, so bile zdravljene \u017ee spomladi ali kasneje v medpa\u0161nem obdobju pred kostanjevo pa\u0161o. Dru\u017eine, ki so bile napadene z varojami nad dopustno mejo spomladi ali poleti pred kostanjevo pa\u0161o in ki niso prejele dodatnega zdravila pred Apiguardom, so imele s svojim zdravjem ve\u010d te\u017eav. Bolj napadene \u010debele z varojami so bile pred zdravljenjem z Apiguardom in tudi kasneje med zdravljenjem bolj vznemirjene, v takih \u010debelnjakih je prihajalo pogosteje do ropanja ali izginjanja \u010debel, zlasti ob hkratnem pomanjkanju hrane. To zdravljenje tudi ni bilo dovolj u\u010dinkovito in dru\u017eine so imele ve\u010d varoj v jeseni, zato jih je bilo potrebno dodatno zdraviti \u0161e pred zimskim obdobjem. Pri dru\u017einah z ve\u010djim naravnim odpadom varoj pred uporabo Apiguarda je bil tudi ve\u010dji odpad varoj po zadnjem zimskem zdravljenju. Ugotovili smo, da prepozno zdravljenje vodi najve\u010dkrat v odmiranje dru\u017eine.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

1.2.1.3. Na u\u010dinkovitost zdravljenja vpliva tudi zdravstveno stanje \u010debel, velikost oziroma zasedenost panja s \u010debelami, temperatura in ventilacija v panju ter zunanja temperatura.<\/strong><\/p>\n

V \u010debelji dru\u017eini razna\u0161ajo Apiguard odrasle \u010debele med \u010di\u0161\u010denjem panja preko povr\u0161ine njihovih telesc in dla\u010dic, zatorej morajo biti \u010debele zdrave in aktivne, da lahko opravljajo svoje delo. Bolna dru\u017eina druga\u010de reagira na zdravilo kot zdrava dru\u017eina. \u010cebele, ki so zelo napadene z varojami ali so kako druga\u010de bolne, so bolj vznemirjene, med zdravljenjem se njihova vznemirjenost \u0161e pove\u010da, kar lahko povzro\u010di tudi izginjanje ali ropanje \u010debel. V \u0161ibki dru\u017eini ali v dru\u017eini, ki je naseljena v prevelikem panju, so \u010debele slabo aktivne in so slabe \u010distilke, temperatura v gnezdu pade pod 35\u02daC in zdravilo slab\u0161e izhlapeva. Nasprotno, \u010de so mo\u010dne dru\u017eine naseljene v premajhnem panju, lahko zaradi vi\u0161je temperature zdravilo prekomerno izhlapeva. \u010cebelarjem smo svetovali, naj odmerek zmanj\u0161ajo na polovico ali na \u010detrtino odmerka, ali pa dru\u017eino preselijo v ve\u010dji panj in naj poskrbijo, da bo vstop v panj prost. Svetovali smo tudi, da pred pri\u010detkom zdravljenja \u0161ibke dru\u017eine zdru\u017eijo, po potrebi jih naj prestavijo v ustrezno velike panje, v dru\u017eini naj bi bilo najmanj 5 do 7 satov zalege. Za\u00a0 dru\u017eine, ki so bile mo\u010dneje napadene z varojami, smo predpisali dodatno individualno zdravljenje \u0161e pred uporabo Apiguarda. Dru\u017eine, ki so zbolele za varozo \u017ee pred uporabo Apiguarda, te\u017eko pre\u017eivijo, \u010de niso bile predhodno dodatno zdravljene. <\/strong>V ve\u010d primerih na celjskem obmo\u010dju je bilo ugotovljeno, da se je v dru\u017einah, ki so bile zdravljene z Apiguardom, zmanj\u0161ala poapnela zalega in nosemavost \u010debel.<\/p>\n

Po pripovedi \u010debelarjev je bilo najve\u010d te\u017eav pri zdravljenju rezervnih dru\u017ein. V premajhnih panjih oziroma panjih polno zasedenimi s \u010debelami, je bilo premalo prostora, da bi \u010debele \u010distilke lahko pri\u0161le do posodice z zdravilom in ga raznesle po dru\u017eini, zato je bilo zdravljenje manj uspe\u0161no.<\/strong> Zaradi razburjenja \u010debel se je temperatura v takih dru\u017einah \u0161e pove\u010dala, ponekod so \u010debele panje tudi zapustile.<\/p>\n

Tudi razli\u010dna zunanja temperatura lahko povzro\u010di neenakomerno izhlapevanje zdravilne u\u010dinkovine. \u010cebelarjem smo svetovali, naj spremljajo vremensko napoved in zunanjo temperaturo in naj zdravilo odstranijo iz panjev, v kolikor bi ta dosegla ali presegla 35\u02daC.<\/p>\n

Ugotovili smo, da je bil najbolj\u0161i u\u010dinek zdravila Apiguard pri zunanji temperaturi od 25\u02daC do 30\u02daC.<\/strong> Pri ni\u017ejih temperaturah je izhlapeval po\u010dasneje in \u010debele so bile manj aktivne, kar pa ni imelo posebnega negativnega u\u010dinka pri dru\u017einah, ki so bile med zdravljenjem zdrave in mo\u010dne in so bile napadene z varojami pod dopustno mejo. Ve\u010dje izhlapevanje zdravila in ve\u010dja aktivnost \u010debel se je pojavila ob zelo visoki zunanji temperaturi. Pri tem je vonj po timolu zaobjel dru\u017eino v panju in smo ga lahko zaznali v intenzivnej\u0161i obliki tudi v okolici \u010debelnjaka. Obi\u010dajno so bile \u010debele zaradi tega bolj vznemirjene, ve\u010dja je bila nevarnost ropanja, dru\u017eine so oslabele in matice so slab\u0161e zalegale, posebno v primerih, ko je \u010debelam primanjkovalo kvalitetne beljakovinske hrane.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.2.1.4. Ne\u017eeleni u\u010dinki zdravljenja<\/strong><\/p>\n

Obve\u0161\u010danje veterinarja o ne\u017eelenih u\u010dinkih zdravljenja je nujno za zagotavljanje varnih in u\u010dinkovitih zdravi<\/strong>l.<\/p>\n

O ne\u017eelenem u\u010dinku zdravljenja z Apiguardom veterinarji med uporabo zdravila nismo bili obve\u0161\u010deni. Timol lahko deluje stresno na \u010debelje dru\u017eine, pojavijo se lahko ne\u017eeleni u\u010dinki, kot sta na primer ropanje in slab\u0161e zaleganje matic.<\/p>\n

Po vstavljanju zdravila v panje so se odrasle \u010debele pri\u010dele zbirati na naletni deski in bile opazno vznemirjene, vendar se je po nekaj dneh\u00a0 njihova vznemirjenost polegla. Kjer so vstavljali zdravilo v panje zgodaj zjutraj ali pozno zve\u010der in so bile vse \u010debelje dru\u017eine zdravljene hkrati, nismo zasledili posebnosti. \u010cebelje dru\u017eine so bolje prena\u0161ale zdravljenje, \u010de so bile zdrave in mo\u010dne ter malo napadene z varojami. Pri dru\u017einah, ki so bile primerno oskrbovane s hrano pred uporabo zdravila in so dobivale v \u010dasu zdravljenja sladkorni nadomestek enakomerno in v majhnih koli\u010dinah, Apiguard ni povzro\u010dal ve\u010djega stresa, ropanja ali slabega zaleganja matic. V takih dru\u017einah je bil u\u010dinek zdravila tudi bolj\u0161i, saj \u010debele niso bile prezaposlene s krmljenjem in so lahko dobro opravljale delo \u010distilke ter razna\u0161ale zdravilo po panju.<\/p>\n

Zabele\u017eili smo le nekaj primerov slab\u0161ega zdravstvenega stanja \u010debel, umiranja in izginjanja \u010debel v jesenskem in zimskem obdobju po uporabi Apiguarda. Med vzroki za tako stanje je bila prevelika napadenost z varojami pred pri\u010detkom zdravljenja ali dodaten stres, ki se je v bolnih dru\u017einah pojavil ob hkratni uporabi drugih zdravil, predvsem mravlji\u010dne kisline, ki so jo posamezni \u010debelarji uporabljali po lastnem ob\u010dutku. Izginjanje \u010debel smo ugotovili tudi po uporabi Apiguarda pri zelo visoki zunanji temperaturi pri la\u010dnih \u010debelah. Pogosteje se je pojavljalo slab\u0161e zaleganje matic in tudi dalj\u0161a prekinitev zaleganja matic, kar je bilo ugotovljeno pri \u0161ibkih dru\u017einah, ki jim je primanjkoval nektar in pelodna pa\u0161a v mesecu juniju in juliju in ki hkrati niso bile nadomestno krmljene.<\/p>\n

Na obmo\u010djih, kjer zdravljenje ni bilo opravljeno v vseh \u010debelnjakih, ali pa ni bilo opravljeno hkrati, je bilo zaslediti ve\u010dje \u0161tevilo varoj tudi pri posameznih zdravljenih dru\u017einah v jeseni,\u00a0 verjetno kot posledica reinvazije. Ve\u010dje \u0161tevilo varoj po opravljenem zdravljenju smo ugotovili na obmejnih obmo\u010djih in obmo\u010djih pasi\u0161\u010d. Ugotovljeno je bilo tudi ropanje \u010debel v dveh sosednjih \u010debelnjakih, pri \u010demer je bilo v enem \u010debelnjaku uporabljeno zdravilo Apiguard, v drugem pa\u00a0 zdravljenje in krmljenje sploh ni bilo opravljeno. Ta pojav je bil verjetno bolj posledica tehnolo\u0161ke napake kot pa neposrednega vpliva zdravila.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

ZAKLJU\u010cEK<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Sodelovanje med \u010debelarji, veterinarji in nadzornimi slu\u017ebami je nujno, v kolikor \u017eelimo biti uspe\u0161ni pri zagotavljanju zdravih \u010debeljih dru\u017ein in varne hrane.<\/strong><\/p>\n

Veterinarji moramo za\u0161\u010dititi zdravje \u010debel in ljudi, zato \u010debelarje u\u010dimo o veterinarskih preventivnih ukrepih in zdravila predpisujejo tako, da bo zdravljenje varno za \u010debelarja, da bo dovolj u\u010dinkovito in da ne bo ostankov uporabljenega zdravila v pridelkih. \u010cebelar je odgovoren, da zagotovi zdrave \u010debele in varne pridelke, zato mora izvajati\u00a0 preventivne veterinarske in tehnolo\u0161ke ukrepe za krepitev odpornosti \u010debeljih dru\u017ein ter zdraviti \u010debele na predpisan na\u010din. \u00a0Da se zavaruje zdravje ljudi in \u010debel mora poskrbeti tudi dr\u017eava, s svojimi nadzornimi organi. Potrebno je zagotoviti sledljivost nad uporabo vseh zdravil, ki jih uporabljamo pri \u010debeljih dru\u017einah, da bomo lahko zagotavljali varno in u\u010dinkovito zdravljenje \u010debel\u00a0 ter u\u017eivali varne \u010debelje pridelke.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

1<\/sup>Nacionalni veterinarski in\u0161titut, Enota Celje, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Trnoveljska cesta 1, Celje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prakti\u010dne izku\u0161nje zatiranja varoj z zdravilom Apiguard pri \u010debeljih dru\u017einah v Sloveniji Alenka Juri\u01071   UVOD Varoza \u010debel je zelo nevarna zajedavska bolezen \u010debelje dru\u017eine. Ka\u017ee se v obolevanju in odmiranju odraslih \u010debel in \u010debelje zalege in je tudi izmed glavnih spremljevalcev izginjanja \u010debel iz panjev. Pr\u0161ica varoja, ki povzro\u010da bolezen, se prehranjuje s \u010debeljo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":550,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/69"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=69"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/69\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1630,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/69\/revisions\/1630"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/550"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=69"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}