![\"Foto:](\"http:\/\/www.loski.cebelarji.si\/images\/tinymce\/datoteke\/slike\/Ale%C5%A1%20Dem%C5%A1ar,%20fotografije\/Panjske%20koncnice\/panjske%20koncnice%20na%20kranjicih.jpg\" "\\"Poslikani")
Z motiviko panjskih kon\u010dnic se je najve\u010d ukvarjal umetnostni zgodovinar, dr. Gorazd Makarovi\u010d. Pri pregledovanju kon\u010dnic v muzejskih in zasebnih zbirkah, je na njih naletel na ve\u010d kot 600 razli\u010dnih motivov. Razdelil jih je na cerkvene (Svetniki, svetnice, prizori iz Svetega pisma stare in nove zaveze) in posvetne. Le-te je razdelil se na domi\u0161ljijske (prizori, pri katerih \u017eivali nastopajo v \u010dlove\u0161kih vlogah, sme\u0161enje \u017eensk, kroja\u010dev, \u010devljarjev…) in stvarne (razni poklici, gostilni\u0161ki in lovski prizori, voja\u0161ki, zgodovinski in eksoti\u010dni motivi, razmerja med spoloma…). Iz ohranjenega gradiva sklepa, da so bili med \u010debelarji najbolj priljubljeni naslednji motivi: Marija v vseh ikonografskih razli\u010dicah, sv. Florjan, sv. Job ter dvoboj med Pegamom in Lambergerjem. Marija velja za univerzalno za\u0161\u010ditnico in je tudi sicer najpogostej\u0161i motiv v slovenskem ljudskem slikarstvu. Podobno velja za sv. Florjana, zavetnika pred ognjem in sv. Joba, patrona \u010debelarjev. Zgodovinski motiv, ki prikazuje boj med Pegamom in Lambergerjem pa verjetno izvira iz znane ljudske pesmi.<\/p>\n
Motive, ki so jih risali na panjske kon\u010dnice, so slikarji \u010drpali iz zelo razli\u010dnih virov. V za\u010detnem obdobju, v 18. stoletju in prvih dveh desetletjih 19. stoletja, poznamo predvsem nabo\u017ene motive(Marija, Kristusov monogram ter svetnike), ki so se pojavljali tudi pri slikah na steklo, freskah, na poslikanem pohi\u0161tvu in sodijo v t.i. standardni ljudskoumetnostni ikonografski inventar. Enako velja tudi za redke posvetne motive iz tega \u010dasa, kot sta dvoglavi heraldi\u010dni orel ter dvoboj med Pegamom in Lambergerjem. Le prizor, ko \u017eivali besejo lovca k pogrebu in iz tega izpeljani motivi, so bili tudi v Evropi znani \u017ee od srednjega veka naprej in prikazujejo t.i. \u00bbnarobe svet\u00ab. V 17. in 18. stoletju pa so se med ljudi raz\u0161irili preko grafik. V tretjem in \u010detrtem desetletju 19. stoletja so uporabljali na kon\u010dnicah vse bolj prizore iz Svetega pisma stare in nove zaveze. Za osnovo so slu\u017eile bakrorezne ilustracijw iz Biblije. Grafike so v\u010dasih prekopirane, ve\u010dkrat poenostavljene, obdr\u017eale pa so svojo bistveno ikonografijo in kompozicijo.<\/p>\n V \u010detrtem in petem desetletju 19. stoletja so se na panjskih kon\u010dnicah utrdili \u017ee vsi do sedaj opisani motivi. Med nabo\u017enimi slikami je vse ve\u010d upodobitev svetnikov in prizorov iz svetni\u0161kih legend ter cervenih opravil in simbolov. Pode\u017eelski slikarji so se zgledovali po slikah in tiskanih vzorih, med katerimi so bile naj\u0161tevil\u010dnej\u0161e prav podobice. Nekoliko druga\u010de so povzemali posvetno motiviko. Za osnovo so jim slu\u017eile razne tiskane predloge, ki pa so jih spreminjali, pripovedno nadaljevali in si, \u0161e posebno v drugi polovici 19. stoletja, izmi\u0161ljali popolnoma nove motive. To velja za prizore, ko \u017eivali nastopajo v \u010dlove\u0161kih vlogah, pri sme\u0161enju \u017eenskih slabosti (hudi\u010d brusi babi jezik, babji mlin), posmehovanju kroja\u010dem in \u010devljarjem, prikazu Lutra in njegove \u017eene na vozu, \u010dloveka ptice in voja\u0161kih prizorov. Po predlogah so bili posneti tudi eksoti\u010dni in pravlji\u010dni motivi (boj z zmajem, kralj Matja\u017e, boj s priklenjeno \u017eabo…). Znana je upodobitev obrednega sprejema fantov med mo\u0161ke pri indijancih Mandana, ki jo je naslikal popotnik, pisec in slikar Grega Catlin. Iz knjige slovenskega misijonarja Friderika Barage \u00bbPopis navad in zader\u017eanja Indijanov Polno\u010dne Amerike\u00ab (leta 1837), je povzet motiv, kako indijanska princesa Pokahontas ohrani kapitana Jamesa Smitha pri \u017eivljenju. Tudi doma\u010de in divje \u017eivali so deloma povzeli po ilustracijah iz knjige Frana Erjavca \u00bbDoma\u010de in tuje \u017eivali v podobah\u00ab, iz leta 1869. V ve\u010dini primerov pa so njihove upodobitve povsem originalne. Tak\u0161ni so tudi prizori iz vsakdanjega va\u0161kega \u017eivljenja, prikazi kme\u010dkih in obrtni\u0161kih del ter razni izjemni dogodki na vasi, ki so jih slikali na osnovi svojih lastnih \u017eivljenjskih izku\u0161enj.<\/p>\n Na panjskih kon\u010dnicah se je izoblikoval poseben slikarski slog, ki je hkrati ustrezal podolgovatim majhnim slikarskim ploskvam, ikonografiji in ume\u0161\u010danju panjskih kon\u010dnic na pro\u010delju \u010debelnjaka. V pripovednih prizorih je slikar na enotno pobarvanem ozadju narisal ozek pas tal, na katerega je postavil figure in ostali ambient (arhitekturo, drevesa…). Po upodobitvi posameznih figur (svetniki, bo\u017ejepotna Marija, sv. Dru\u017eina…), simbolov (Kristusov in Marijih monogram…) ter predmetov (ura, mon\u0161tranca…) je uporabil tridelno kompozicijo. Na sredini je naslikal figuro, simbol ali predmet, na obeh straneh pa po en cvetli\u010dni motiv. Vse toje postavil na ozek pas tal ali pa pustil lebdeti v brezprostorju. Kon\u010dnico je v\u010dasih \u0161e z navpi\u010dnima \u010drtama razdelil na tri polja.<\/p>\n Kon\u010dnice so najprej prebarvali z oljno barvo, ki je predstavljala ozadje slike in je bila praviloma vedno svetlej\u0161a kot uporabljene figure ali predmeti. Slikarji so nato ploskev poslikali prostoro\u010dno ali pa so uporabili \u0161ablone. Kako je to delala Marija Pavli\u010d iz Selc, nam po spominih pripovedovalcev opisuje Janez Dolenc: \u00bbDelala je sede pri mizi… Pri delu je Micka nosila ruto na glav, pa nao\u010dnike na koncu nosu. Nosila je \u010dedno in \u010disto obleko, \u0161e roke je imela kljub svojemu delu vedno \u010diste. Ko je rabila plo\u0161\u010do (plo\u0161\u010do in kamen so rabili za ribanje in mletje zemeljskih barvnih pigmentov), jo je postavila na mizo in je nastrgala ter zmlela potrebno barvo. Zmleto barvo je s tanko ozko tr\u0161\u010dico dajala v posodice, dolila nekoliko olja, verjetno lanenega. Dobro je preme\u0161ala in pripravila \u010dopi\u010de. Za kon\u010dnice je najprej lepo uglajen les prevlekla s temeljno barvo. Potem je s tankim \u010dopi\u010dem nanesla barvo na \u010drte\u017e podobe na papirju. Ta papir je odtisnila na temeljno barvo, potem pa je jemala najrazli\u010dnej\u0161e \u010dopi\u010de in barve, katere je me\u0161ala med seboj in izrisala podobe do konca. Imela je cel kup takih papirnatih vzorcev in naro\u010dnik si je lahko izbral motive iz te zbirke\u00ab.<\/p>\n Panjske kon\u010dnice so poslikavali razli\u010dni slikarji. Po njihovem znanju jih dr. Gorazd Makarovi\u010d deli v tri skupine. V prvo sodijo kvalificirani pode\u017eeljski slikarji, ki so slikali tudi podobe za podru\u017eni\u010dne cerkve in so delovali v obdobju od 1770 do 1912. Za njihove risbe je zna\u010dilna obrisna linija, v rde\u010dem koloritu. Njihobva dela so stilno ploskovita, v obdelavi draperije pa so \u0161e ostanki slikovitega plasti\u010dnega modeliranja. Pri slikanju o\u010di pa so temni piki za zenico dodali \u0161e belo za belo\u010dnico, kar pri slikarjih iz drugih dveh skupin ne zasledimo. Najve\u010d slikarjev te skupine ka\u017ee obrtni\u0161ko ve\u0161\u010dino, ki se je najizraziteje izoblikovala v slikarski delavnici Leopolda Layerja v Kranju.<\/p>\n Kon\u010dnice druge skupine so dela polkvalificiranih kme\u010dkih slikarjev, ki so slikali tudi slike na steklo, freske na kme\u010dkih hi\u0161ah ter poslikavali znamenja na kme\u010dko pohi\u0161tvo. Njihova dela so skrajno ploskovita, obrisna risba je preprosta, sklenjena, barvne ploskve so \u010diste in enotne, ploskve med obrisi so le pobarvali. Dela teh slikarjev datirajo v \u010das med leti 1829 do 1910 in so ve\u010dinoma nastala v sel\u0161ki in \u0161tajerski slikarski delavnici.<\/p>\n V tretjo skupino sodijo samouki, najve\u010dkrat \u010debelarji sami, ki so poslikali le svoje lastne panje. Njihova dela so okorna, najve\u010dkrat pobarvana le z eno ali dvema barvama, tistima, ki so ju pa\u010d imeli. Ta dela niso starej\u0161a od druge polovice 19. stoletja, ve\u010dji del sodi v prvo \u010detrtino 20. stoletja. V zbirkah jih je razmeroma malo, ker se zbiralcem niso zdela vredna pozornosti.<\/p>\n Na Slovenskem je do sedaj znanih okoli 42 slikarjev, ki so poslikavali panjske kon\u010dnice. Na Lo\u0161kem so nastajale v podobarski delavnici \u0160tefana \u0160ubica (1820 – 1884) v Poljanah nad \u0160kofjo Loko. Uvr\u0161\u010damo ga med kvalificirano skupino pode\u017eeljskih umetnikov. Pri delu naj bi \u0160tefanu pomagal tudi brat Janez \u0160ubic (1833 – 1898), ki naj bi hodil kon\u010dnice v \u00bb\u0161tero\u00ab slikat celo v ljubljansko okolico. Kasneje sta o\u010detu \u0160tefanu pomagala slikati kon\u010dnice tudi sinova Janez (1850 – 1889) in Jurij (1855 – 1890).<\/p>\n V drugo skupino kme\u010dkih slikarjev uvr\u0161\u010damo Marijo Pavli\u010d (1821 – 1891), po doma\u010de Podnartov\u010deva ali Bla\u017eev\u010deva Micka iz Selc v Sel\u0161ki dolini, ki je panjske kon\u010dnice izdelovala prav mno\u017ei\u010dno. Slikala je tudi na steklo, poslikavala ure, tabelne slike na lesu in tabelna znamenja. Izu\u010dila se je pri o\u010detu Andreju Pavli\u010du, ki je bil tudi kme\u010dki slikar. Uvr\u0161\u010damo ju v t.i. Sel\u0161ko delavnico. Zelo znan je bil tudi podobar Gregor Benedik (1850 – 1923), ki je \u017eivel in delal v bajti v Pungertu pri \u0160kofji loki. Poslikaval je pohi\u0161tvo in slikal nabo\u017ene podobe, izdeloval pa je tudi jaslice.<\/p>\n Janez Dolenc v \u010dlanku \u00bbO ljudskih umetnikih v Sel\u0161ki in Poljanski dolini\u00ab, omenja \u0161e nekatere sliakrje samouke. Babjekov Ga\u0161per, doma iz Selc, po rodu pa iz Poljanske doline, je bil sodobnik Marije Pavli\u010d. Po njeni smrti je poslikaval kon\u010dnice tudi Tone Klemen\u010di\u010d (1844 – 1927), p.d. Plnadarjev Tone iz \u017deleznikov, ki je slikal znamenja in freske ter izdeloval jaslice. V Selcih je \u017eivel in delal Janez Janikula, p.d. mati\u010dek, najdenec iz Trsta. S to dejavnostjo se je ukvarjal tudi organist in ob\u010dinski pisar v Oselici, Janez Bajt, ki je bil aktiven predvsem v letih 1880 – 1890. V Leskovici pod Blego\u0161em pa je ustvarjal \u00bbpodobar in malar\u00ab Luka \u010ceferin (1805 – 1859).<\/p>\n Meta Sterle pa v svoji zlo\u017eenki \u00bbPoslikanje panjske kon\u010dnice na Lo\u0161kem\u00ab omenja \u0161e lu\u010denskega slikarja Matija Brade\u0161ko (1853 – 1915), ki je ve\u010dino svojega \u017eivljenja pre\u017eivel v Kranju. Na Srednjem Brdu jih je slikar in rezbar Janez Oblak (? – 1946), slikal le prilo\u017enostno. Podobar Ivan Puc (1877 – 1935), po rodu iz \u017dirov, ki je z dru\u017eino \u017eivel v \u0160kofji Loki, pa je kon\u010dnice slikal le po naro\u010dilu za Lo\u010dane in bli\u017enje okoli\u010dane. Na Srednjem Brdu rojeni Matev\u017e Miklav\u010di\u010d (1886 – ?), ki je ve\u010dino svoje mladosti pre\u017eivel na Volaki, jih je slikal \u017ee kot fanti\u010d. Poslikaval je tudi znamenja, dokler ni leta 1914 od\u0161el v Ameriko. V Pungertu pri \u0160kofji Loki je panjske kon\u010dnice poslikaval tudi gozdarski in lovski \u010duvaj, Franc Peternelj, p.d. Mujov\u010dk, ki je umrl po 1. svetovni vojni.<\/p>\n Glavni kupci in naro\u010dniki poslikanih panjev so bili kmetje, zato so se slikarji prilagodili njihovemu okusu. Slike na panjskih kon\u010dnicah, ko tudi druge zvrsti ljudske umetnosti, izra\u017eajo dojemanje sveta kme\u010dkega \u010dloveka v 18. in 19. stoletju.<\/p>\n V tem svetu te\u010de \u010das cikli\u010dno in je usklajen z bo\u017ejim redom. \u017divljenje posameznika se odvija \u017ee po naprej ustaljenih obrazcih. Slovek kot osebnost tu ni pomemben, dolo\u010da ga le njegov dru\u017ebeni polo\u017eaj. Na panjskih kon\u010dnicah imajo tako \u010dlove\u0161ke figure tipizirane obraze. Razlikujejo se po svoji obleki in prikazu dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Tako so na primer va\u0161ki obrtniki, ki so izhajali iz vrst revnih kaj\u017earjev in gosta\u010dev, skoraj vedno izpostavljeni posmehu (npr. pol\u017e jih priganja k delu). Otroci, ki v tej dru\u017ebi niso imeli nobene veljave, na kon\u010dnicah skoraj nikoli niso upodobljeni. \u017denske v glavnem nastopajo v vlogah krivi\u010dnic in gre\u0161nic, ali pa imajo kak\u0161no drugo negativno vlogo. To je bil svet, mo\u010dno pre\u017eet z religijo, ki pa je imela v vsakodnevnem \u017eivljenju prakti\u010den pomen: svetniki in Marija so pomagali pri re\u0161evanju posvetnih problemov. Skratka, v tem svetu so bile stvari jasne, dvomljivih stvari ni bilo in tak\u0161ni so tudi motivi na panjskih kon\u010dnicah.<\/p>\n Zakaj so pri\u010deli poslikavati panjske kon\u010dnice ni jasno. Vsekakor je bilo dovolj pogojev za to, da je do tega lahko pri\u0161lo. \u010cebelarji so uporabljali panje, zbite iz desk, na katere se je lahko slikalo. Sredi 18. stoletja je prevladovalo mnenje, da \u010debele la\u017eje najdejo panj, \u010de je le-ta poslikan. \u010cebelarji so tedaj panje \u017ee vozili na pa\u0161o. Svoje panje s poslikanimi kon\u010dnicami so la\u017eje lo\u010dili od drugih, pa tudi tatvina le-teh je bila te\u017eja, saj je vsakdo svoj panj la\u017eje prepoznal. Panj, poslikan z nabo\u017eno vsebino, je bil vsaj simboli\u010dno izro\u010den v bo\u017eje varstvo. Da pa so si \u010debelarji lahko privo\u0161\u010dili tako lepe panje, jim je to omogo\u010dil dober zaslu\u017eek od \u010debelarstva, ki je bilo v tem \u010dasu na kmetih zelo razvito. Pomembno vlogo je imelo tudi razvito pode\u017eelsko slikarstvo, estetske potrebe in likovne predstave tedanjih ljudi. Ve\u010dina med njimi je bila v 18. in 19. stoletju \u0161e nepismena, zato je bila slika sredstvo neosebnega in neverbalnega sporo\u010danja. Nenazadnje je bil lepo poslikan \u010debelnjak tudi pomemben statusni simbol doma\u010dije.<\/p>\n Mojca \u0160ifrer Bulovec, vi\u0161ja kustosinja v Lo\u0161kem muzeju \u0160kofja Loka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Panjska kon\u010dnica, imenovana tudi \u010debelnjica ali dov\u017e, je podolgovata pravokotna de\u0161\u010dica na sprednjem delu iz desk zbitega panja, imenovanega tudi kranji\u010d. Kon\u010dnice so iz mehkega, redkeje trdega lesa, visoke so 12 do 15 cm, dolge 21 do 40 cm in 1,1 do 1,5 cm debele. Na sprednji strani imajo spodaj odprtino – \u017erelnico za izletavanje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":28,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/63"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=63"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/63\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":142,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/63\/revisions\/142"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=63"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"Foto:](\"http:\/\/www.loski.cebelarji.si\/images\/tinymce\/datoteke\/slike\/Ale%C5%A1%20Dem%C5%A1ar,%20fotografije\/Panjske%20koncnice\/panjska%20koncnica%20lovec.jpg\" "\\"Panjska")
![\"Foto:](\"http:\/\/www.loski.cebelarji.si\/images\/tinymce\/datoteke\/slike\/Ale%C5%A1%20Dem%C5%A1ar,%20fotografije\/Panjske%20koncnice\/kosirjeve%20koncnice%20.jpg\" "\\"Panjske")
![\"Foto:](\"http:\/\/www.loski.cebelarji.si\/images\/tinymce\/datoteke\/slike\/Ale%C5%A1%20Dem%C5%A1ar,%20fotografije\/Panjske%20koncnice\/Panjska%20koncnica%20cebelar.jpg\" "\\"Panjska")