{"id":61,"date":"2015-01-26T13:07:49","date_gmt":"2015-01-26T13:07:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/wordpreslo\/?page_id=61"},"modified":"2015-01-27T12:10:24","modified_gmt":"2015-01-27T12:10:24","slug":"cebelje-pase-v-sloveniji","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/?page_id=61","title":{"rendered":"\u010cebelje pa\u0161e v Sloveniji"},"content":{"rendered":"<figure style=\"width: 200px\" class=\"wp-caption alignleft\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" title=\"Prvi znanilci pomladi\" src=\"http:\/\/www.loski.cebelarji.si\/images\/tinymce\/datoteke\/slike\/Ale%C5%A1%20Dem%C5%A1ar,%20fotografije\/Boris%20Piskernik\/DSC02126.jpg\" alt=\"Foto: Boris Piskernik\" width=\"200\" height=\"267\" \/><figcaption class=\"wp-caption-text\">Foto: Boris Piskernik<\/figcaption><\/figure>\n<p style=\"text-align: justify;\">Vrbe so nedvomno prve, ki privabijo \u017ee konec marca ob lepem son\u010dnem vremenu trume nabiralk. Med njimi je najpomembnej\u0161a bela vrba, saj zraste v pravo drevo in lahko v svoji kro\u0161nji gosti na tiso\u010de \u010debel. Dru\u017eine v tem \u010dasu ponavadi \u0161e niso povsem razvite, zato pa\u0161a na njej pospe\u0161i zaleganje matic. Vrbe so dvodomne rastline, kar pomeni,da imajo nekatera drevesa oz. grmi samo mo\u0161ke, druga pa \u017eenske cvetove. Prvi nudijo obiskovalkam prete\u017eno pelod, druga pa medi\u010dino.Kadar govorimo o dobri medeni letini, je to ponavadi takrat, ko obilno medi gozd oz. kadar se pojavlja mana na smreki ali jelki. Vendar pa imamo \u0161e vrsto rastlin, ki bolj ali manj intenzivno cvetijo vsako leto in ki zagotavljajo dokaj redno \u010debeljo pa\u0161o. Na njihovih cvetovih nabirajo \u010debele nektar in cvetni prah.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Vrbam sledijo divje \u010de\u0161nje in nekoliko kasneje hru\u0161ke in jablane. Na Gori\u0161kem je bilo nekdaj toliko \u010de\u0161enj, da so \u010debelarji ob\u010dasno to\u010dili \u010de\u0161njev med. Ker je ta drevesna vrsta zanimiva tudi v lesni industriji, ponekod gozdarji sadijo divje \u010de\u0161nje na gozdne parcele, zato postaja bera na tej rastlini vedno bolj pomembna.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Nekaj podobnega velja za gorski ali beli javor. Zadnja leta \u010debelarji to\u010dijo \u010dist javorjev med, dele\u017e te drevesne vrste v gozdovih pa se pove\u010duje. Po eni strani zato, ker je veliko povpra\u0161evanje po njegovem lesu in ga gozdarji pospe\u0161ujejo, po drugi strani pa zamenjuje jelko na gozdnih rasti\u0161\u010dih. Slednja marsikje umira zaradi kislega de\u017eja, gorski javor pa je proti onesna\u017eevanju okolja izredno odporen. Ne pojavlja se v strjenih sestojih kakor na primer bukva ampak le posami\u010dno, vendar v nekaterih predelih Slovenije ve\u010d kakor v drugih. Od tod tudi krajevna imena kakor Javorniki, Javorje in podobno.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V aprilu cvete na gnojenih travnikih regrat. V sosednji Italiji in v Nem\u010diji to\u010dijo \u010dist regratov med. Pri nas je za enkrat bolj pomemben kot razvojna pa\u0161a. Pa\u010d pa bi lahko to\u010dili med na oljni ogr\u0161\u010dici ali repici, kakor jo \u010debelarji obi\u010dajno imenujejo, \u010de bi jo sejali na ve\u010djih povr\u0161inah.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">V prvi polovici maja se razcvete na Primorskem, malo zatem pa \u0161e v Prekmurju, robinija ali neprava akacija. To je ena najbolj medovitih rastlin, kar jih je pri nas, saj donosi 5 in ve\u010d kilogramov na dan niso nobena redkost, \u010de je le vreme ugodno. Zgodnje pomladanske pozebe negativno vplivajo na njeno kasnej\u0161e medenje, \u010deprav rastlina na videz ni bila prizadeta. \u010cebele v dobrih vremenskih razmerah napolnijo medi\u0161\u010da v enem tednu. Mad\u017eari so vzgojili selekcije, ki cvetejo nekoliko kasneje in tudi medijo bolje od navadne robinije. \u0160koda,da pri nas niso kaj dosti raz\u0161irjene.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Naj pomembnej\u0161a poletna pa\u0161a je pri nas na lipi in pravem kostanju. Prva je v ve\u010djih sestojih zastopana v dolini So\u010de in na Ko\u010devskem, drugi pa v Posavju, na Gorjancih in na \u0160tajerskem. Marsikje sta obe drevesni vrsti me\u0161ani, zato je med po kon\u010danem cvetenju bolj ali manj grenak, kar zavisi od dele\u017ea kostanjevega nektarja. Za \u010debelarstvo je pomembnej\u0161a malo listna lipa od veliko listne. Pa\u0161a na obeh rastlinah je zaradi ustaljenega vremena konec junija dokaj zanesljiva in ponekod obilna.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Po kon\u010danem cvetenju lipe za\u010dne poletna vro\u010dina s su\u0161o, ko presahnejo pa\u0161ni viri. Samo na mo\u010dvirnih travnikih in planinskih pa\u0161nikih \u0161e vedno kaj cvete. \u010cebelarji krmijo, da bi matice ne prenehale zalegati, v avgustu pa \u017ee dopolnjujejo zimske zaloge. V septembru, \u010de je dovolj toplo, obiskujejo \u010debele cveto\u010di br\u0161ljan, ki postre\u017ee z medi\u010dino in cvetnim prahom. Sezona je tako kon\u010dana in \u010debele so pripravljene na zimski po\u010ditek.<\/p>\n<p>Franc \u0160ivic<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vrbe so nedvomno prve, ki privabijo \u017ee konec marca ob lepem son\u010dnem vremenu trume nabiralk. Med njimi je najpomembnej\u0161a bela vrba, saj zraste v pravo drevo in lahko v svoji kro\u0161nji gosti na tiso\u010de \u010debel. Dru\u017eine v tem \u010dasu ponavadi \u0161e niso povsem razvite, zato pa\u0161a na njej pospe\u0161i zaleganje matic. Vrbe so dvodomne rastline, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":28,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/61"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=61"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/61\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":132,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/61\/revisions\/132"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=61"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}