Medonosna \u010debela ima izredno pomembno in kompleksno mesto v naravi, \u0161e posebno tedaj ko govorimo o raznih kmetijskih kulturah. S svojo aktivnostjo \u010debele v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane, tako za \u010dloveka kot tudi za \u017eivali, raznih industrijskih surovin, kakor tudi na \u010dlovekovo zdravje in druge dejavnike \u017eivljenja.
\n\u010cebelji pridelki so popolnoma naravna \u017eivila, neposreden dar narave – \u010debel. \u010cebele z opra\u0161evanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogo\u010dajo obstoj razli\u010dnih \u017eivalskih in rastlinskih vrst ter seveda \u010dloveka, ob tem pa nam dajejo \u010debelje pridelke, ki nam v hitrem tempu \u017eivljenja pomagajo krepiti in ohranjati na\u0161e zdravje. V \u00bbknjigi \u017eivljenja\u00ab starih Indijancev je bilo zapisano, da se dol\u017eina \u017eivljenja podalj\u0161uje, v kolikor vsakodnevno v svojo prehrano vklju\u010dujete med in mleko.<\/p>\n
Med<\/strong> je resni\u010dno svet v malem, ne le, da je odli\u010den vir energije, mineralnih snovi in omogo\u010da bolj\u0161e izkori\u0161\u010danje drugih snovi iz hrane, je \u0161e veliko ve\u010d. Koristen je tako za mlade kot stare, \u0161portnike, nose\u010dnice, bolne in zdrave. Za zdravljenje oku\u017eenih ran so ga uporabljali, \u0161e preden so ugotovili, da so bakterije tiste, ki povzro\u010dajo oku\u017ebo, danes pa poleg tega, da se uporablja v ljudski medicini, gledajo nanj tudi kot na konzervans za konzerviranje \u017eivil.<\/p>\n Cvetni prah<\/strong> \u010debele nabirajo na rastlinah, pri tem pa ga obogatijo z raznimi fermenti, hormoni, antibioti\u010dnimi snovmi. V ljudskem zdravilstvu se uporablja pri boleznih prostate, izgubi apetita, uravnavanju prebave, slabokrvnosti, itd.<\/p>\n Mati\u010dni mle\u010dek<\/strong> je izlo\u010dek mladih \u010debele delavk. Uporablja se za zni\u017eevanje krvnega tlaka, te\u017eavah s ko\u017eo, sladkorni bolezni, menstrualnih te\u017eavah in \u0161e in \u0161e. U\u017eiva se ga v majhnih koli\u010dinah.<\/p>\n Tudi propolis<\/strong> je prav poseben zaklad iz panja, je naravni antibiotik \u010debel. \u010cebele nabirajo na \u017eivih delih rastlin smolnate snovi. Deluje proti plesnim, bakterijam, kvasovkam in virusom, zato se uporablja pri bla\u017eenju ogromno te\u017eav. Pri obolenjih dihalnih organov, boleznih prebavnega trakta, motnjah delovanja \u017elez z notranjim izlo\u010danjem, tudi raznih ko\u017enih obolenjih.<\/p>\n V zadnjem \u010dasu se vse ve\u010d govori o apiterapiji. Apiterapija je uporaba \u010debeljih pridelkov za medicinske namene, npr. za prepre\u010devanje bolezni, zdravljenje ali okrevanje po bolezni in ima korenine \u017ee pri starih civilizacijah.<\/p>\n Vrednost \u010debeljih pridelkov pa je skoraj zanemarljiva v primerjavi s koristnim delom \u010debel, ki ga opravijo v naravi.<\/strong><\/p>\n Najpomembnej\u0161e poslanstvo \u010debeljega rodu je opra\u0161evanje razli\u010dnih rastlin. Narava nagrajuje \u010debele za njihovo delo z medi\u010dino in cvetnim prahom, ter\u00a0 tako omogo\u010da njihov razvoj in obstoj, isto\u010dasno pa ohranjanje tako rastlinskih kot \u017eivalskih vrst ter nenazadnje obstoj \u010dloveka. Med \u017eu\u017eelkami, ki opra\u0161ujejo rastline, so na prvem mestu prav \u010debele. Najpomembnej\u0161e so za opra\u0161evanje sadnega drevja, saj opra\u0161ijo kar 70-80%\u00a0 cvetov, ta odstotek pa se zaradi vse intenzivnej\u0161e kmetijske proizvodnje \u0161e pove\u010duje.<\/p>\n Najopaznej\u0161a in najve\u010dkrat dokazana je zato vloga \u010debel pri opra\u0161evanju jablan, hru\u0161k, breskev, \u010de\u0161enj, jago\u00add itd. Predvsem na ve\u010djih planta\u017eah jablan in hru\u0161k se hitro poka\u017ee, kako so bili cvetovi oplojeni. \u010cebele pri opra\u0161evanju temeljito opravljajo svoje delo. Od kakovosti opra\u0161itve sta odvisna koli\u010dina in kakovost pridelkov, ta pa je najbolj vidna pri velikosti in obliki plodov.<\/p>\n Pri splo\u0161ni sadjarski pridelavi potrebujemo za pravo\u010dasno in kakovostno oploditev 2-3 \u010debelje dru\u017eine na hektar, pri intenzivni pridelavi jabolk\u00a0 potrebujemo 3-4 dru\u017eine, pri hru\u0161kah, vi\u0161njah in \u010de\u0161njah pa od 6-8 \u010debeljih dru\u017ein na hektar sadovnjaka. Za druge kmetijske kulture, kot so oljna ogr\u0161\u010dica, ajda, son\u010dnica, kumarice in po\u00addobne, potrebujemo za kakovostno opra\u0161evanje tudi do 10 \u010debeljih dru\u017ein na hektar. Z organiziranimi prevozi \u010debel na obmo\u010dja, zasejana s kmetijskimi kultu\u00adrami, lahko do\u00adse\u017eemo tudi za 40 in ve\u010d odstotkov bogatej\u0161i pridelek.<\/p>\n Vrednost opra\u0161evanja je po razli\u010dnih strokovnih virih 15-krat do 30-krat ve\u010dja, kot je vrednost vseh \u010debeljih pridelkov sku\u00adpaj. Zato je med koristmi, ki jih imamo od \u010debel, brez dvoma na prvem mestu ekonomski pomen opra\u0161evanja kmetijskih kultur.<\/p>\n \u010cebele pa niso pomembne opra\u0161evalke le v kmetijstvu. Predvsem njihovi vlogi opra\u0161evalk se lahko\u00a0 zahvalimo za izjemno biotsko raznovrstnost v na\u0161i dr\u017eavi.\u00a0 V Sloveniji \u00a0\u017eivi ve\u010d\u00a0kot 22.000 razli\u010dnih vrst \u017eivih organizmov, kar uvr\u0161\u010da tako majhen prostor med naravno najbogatej\u0161a obmo\u010dja Evrope.\u00a0Strokovnjaki tudi dodajajo, da lahko o Sloveniji govorimo, tudi zaradi avtohtone kranjske \u010debele, kot o evropskem biotskem parku.<\/p>\n \u010cebelarstvo je v Sloveniji panoga z dolgo tradicijo, ki se odra\u017ea tudi v ljudski umetnosti<\/a> – poslikane panjske kon\u010dnice<\/a> so cenjen okras panjev na slovenskem. \u010cebelnjaki\u00a0 pa so postali tipi\u010dna arhitektura slovenskega kme\u010dkega stavbarstva in \u0161e danes s svojo pojavnostjo plemenitijo kulturno podobo slovenske pokrajine.<\/p>\n \u010cebelarstvo, kot kmetijska panoga ima\u00a0 v Sloveniji tudi izreden socialni pomen. \u010cebela nas spremlja skozi vse \u017eivljenje. Kot otrokom nam je simbol pridnosti, var\u010dnosti in skrbi za druge. Ko pa odrastemo ob\u010dudujemo njeno u\u010dinkovitost, socialni red, gospodarnost in u\u010dinkovitost. Ko \u010dlovek dozoreva, je koristno da si najde dodatna sidra, konji\u010dke, da se zanima \u0161e za kaj drugega kot za slu\u017ebo in vzdr\u017eevanje doma.\u00a0 Eden od tak\u0161nih konji\u010dkov, ki krepi duha in telo je \u010debelarstvo, ki s \u010debelami predstavlja najbolj\u0161e zdravilo za vse strese in tegobe , ki jih do\u017eivljamo v dana\u0161njem hitrem tempu \u017eivljenju.<\/p>\n Prav zaradi vsega na\u0161tetega je poslanstvo \u010debelarjev tako pomembno. \u010cebelarska zveza Slovenije, v katero je v\u010dlanjenih preko 200 \u010debelarskih dru\u0161tev\u00a0z ve\u010d kot 6500 \u010debelarjev se svoje vloge \u0161e kako zaveda. Z raznimi usposabljanji in izobra\u017eevanji o pomenu \u010debel in \u010debelarstva osve\u0161\u010damo tako \u010debelarje kot \u0161ir\u0161o javnost.<\/p>\n V zadnjem \u010dasu je na\u0161a avtohtona Kranjska \u010debela vse bolj ogro\u017eena, zato je poslanstvo \u010debelarjev vsak dan bolj pomembno. Naloga \u010cZS je, da skupaj z dr\u017eavnimi organi zagotovimo vse ukrepe za obstoj avtohtone Kranjske \u010debele. Kajti brez \u010debelarjev, ne bo \u010debele in posledi\u010dno vsega, kar \u010debela s svojim poslanstvom stori za \u010dloveka in za ohranjanje okolja.<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Bo\u0161tjan No\u010d – predsednik \u010cebelarske zveze Slovenije<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Medonosna \u010debela ima izredno pomembno in kompleksno mesto v naravi, \u0161e posebno tedaj ko govorimo o raznih kmetijskih kulturah. S svojo aktivnostjo \u010debele v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane, tako za \u010dloveka kot tudi za \u017eivali, raznih industrijskih surovin, kakor tudi na \u010dlovekovo zdravje in druge dejavnike \u017eivljenja. \u010cebelji pridelki so popolnoma naravna \u017eivila, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":28,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/56"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=56"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":148,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/56\/revisions\/148"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=56"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}