{"id":36,"date":"2015-01-26T11:33:44","date_gmt":"2015-01-26T11:33:44","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/wordpreslo\/?page_id=36"},"modified":"2015-01-27T14:18:11","modified_gmt":"2015-01-27T14:18:11","slug":"cebelji-pridelki-med","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/?page_id=36","title":{"rendered":"\u010cebelji pridelki – med"},"content":{"rendered":"

\u010cebelarstvo je ena izmed najstarej\u0161ih in najbolj tradicionalnih dejavnosti v Sloveniji. Ne da je samo del kulture, postalo je na\u010din \u017eivljenja. V Sloveniji so se rodili \u0161tevilni svetovno znani \u010debelarji, ki so s svojimi dognanji na podro\u010dju \u010debelarstva pustili za seboj neizbrisne sledi.<\/p>\n

Slovenci smo pravi \u010debelarski narod, \u017ee stari rek, da je \u010debelarstvo poezija kmetijstva je nastal na na\u0161ih tleh, pa tudi novej\u0161e geslo, da je slovensko biti \u010debelar. Na tiso\u010d prebivalcev Slovenije so kar \u0161tirje \u010debelarji, kar je edinstven primer v svetu. Pona\u0161amo se tudi s tem da je Slovenija izvorno obmo\u010dje podvrste medonosne \u010debele, ki ji \u010debelarji ljubkovalno pravimo kranjska sivka.<\/p>\n

\"Foto:
Foto: Bo\u0161tjan Selin\u0161ek<\/figcaption><\/figure>\n

\u017de na\u0161i predniki so odkrivali pozitivne lastnosti \u010debeljih pridelkov. Med je bil pred pojavom sladkorja edino sladilo, katerega u\u017eivanje je bilo povezano samo s prazni\u010dnim \u010dasom. Stari Indijanci pa so v svojo \u00bbknjigo \u017eivljenja\u00ab zapisali, da se dol\u017eina \u017eivljenja podalj\u0161uje v kolikor vsakodnevno u\u017eivamo med in mleko.Medonosne \u010debele v okolju opravljajo pomembno nalogo. Poleg ohranjanja ravnovesja v naravi s svojo dejavnostjo opra\u0161evanja pove\u010dujejo tudi pridelek v kmetijstvu, \u0161e posebno v sadjarstvu.<\/p>\n

MED-PRIDELEK IZ \u010cEBELJEGA PANJA<\/strong><\/p>\n

\u010cebele nektar in mano nabirajo na rastlinah. Nektar izlo\u010dajo rastline, mano pa drobne \u017eu\u017eelke, ki sesajo rastlinski sok, izlo\u010dajo pa sladko teko\u010dino, ki jo poberejo \u010debele. Lo\u010dimo med medom iz nektarja, ki je svetlej\u0161e barve in medom iz mane, ki je temnej\u0161e barve. Surovina za med, medi\u010dina vsebuje sestavljene sladkorje, predvsem saharozo. Z dodatkom encimov iz \u010debeljih \u017elez se sestavljeni sladkorji razgradijo v glukozo in fruktozo. To sta enostavna sladkorja, ki ju na\u0161 organizem takoj uporabi kot vir energije. Koliko sladkorjev med vsebuje in v kak\u0161nem razmerju se ti nahajajo v medu je odvisno od vrste medu. Fruktoza je v vodi bolj topna kot glukoza, zato med, ki vsebuje ve\u010d fruktoze po\u010dasneje kristalizira. Kristalizacija je povsem naraven proces, ki se pri medu zgodi slej kot prej pri tem pa ne povzro\u010da nobenih kemi\u010dnih sprememb medu in tudi na njegovo kakovost ne vpliva. Med ponovno uteko\u010dinimo s segrevanjem v vodni kopeli pri temperaturi do 40 \u00b0C.<\/p>\n

Med poleg sladkorjev vsebuje \u0161e vrsto drugih snovi, ki vplivajo na njegovo hranilno pa tudi zdravilno vrednost.<\/p>\n

Med je popolnoma naravno \u017eivilo, ne potrebuje nobenih postopkov predelave, svoje lastnosti pa ohrani brez dodatkov konzervansov. \u010cebelar mu ni\u010desar ne odvzame niti doda je edino \u017eivilo \u017eivalskega izvora z neomejenim rokom trajanja, \u010de so za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Res pa je da med s staranjem izgublja svojo vrednost, saj biolo\u0161ko aktivne snovi po\u010dasi propadajo.<\/p>\n

Poznamo tudi razli\u010dne vrste medu, ki so dobile imena po rastlinah na katerih \u010debele nabirajo medi\u010dino, vsaka vrsta medu ima poseben vonj in aromo. Najpogostej\u0161e vrste slovenskega medu so akacijev, lipov, kostanjev, smrekov in hojev med nekoliko manj znana pa sta regratov med in med oljne ogr\u0161\u010dice.<\/p>\n

Ker \u010debele nikoli ne nabirajo surovine (medi\u010dine) samo na eni rastlinski vrsti in kadar cvetni prah ene rastline ne prevladuje, takrat nima med tipi\u010dnih zna\u010dilnosti dolo\u010dene vrste, takega ozna\u010dimo \u010de je nektarnega izvora kot cvetli\u010dni med, med ki je iz mane pa kot gozdni med.<\/p>\n

Pomembno pa je tudi to, da u\u017eivamo med iz okolja v katerem \u017eivimo, ker s tem zmanj\u0161amo mo\u017enost za nastanek alergije.<\/p>\n

Slovenski \u010debelarji se posebej trudimo, da ohranjamo kakovost medu zato smo na \u010cebelarski zvezi Slovenije uvedli kolektivno blagovno znamko \u00bbSlovenski med kontrolirane kakovosti\u00ab. Ta med \u010debelarji pridelujemo v skladu z dobro \u010debelarsko prakso, ki je osnovana na na\u010delih sistema HACCP s \u010dimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno \u017eivilo. Varnost pa je \u0161e dopolnjena s kriteriji kakovosti, ki so vi\u0161ji od dr\u017eavnega pravilnika. Pridobivamo pa tudi znamko Slovenski med z za\u0161\u010diteno geografsko ozna\u010dbo, ki bo nadgradnja zdaj\u0161nje blagovne znamke in bo uveljavljena tako na dr\u017eavni kot tudi na evropski ravni.<\/p>\n

\"foto:Poleg medu boste na obisku pri \u010debelarju na\u0161li \u0161e druge dobrote iz \u010debeljega panja kot so cvetni prah, mati\u010dni mle\u010dek in izdelke iz \u010debeljih pridelkov kot je medica, medeni liker ter me\u0161anice osnovnih \u010debeljih pridelkov.Leto\u0161nje leto smo \u010debelarji dobili tudi svoj tipiziran kozarec za slovenski med. Kozarci se uporabljajo samo za med, ki je pridelan izklju\u010dno v Sloveniji tako se na\u0161 med \u017ee na prvi pogled lo\u010dil oduvo\u017eenega medu neznanega porekla.<\/p>\n

\u010cebelji pridelki so \u017eivila, ki blagodejno vplivajo na na\u0161e zdravje. Poznana je njihova uporaba\u00a0v ljudski medicini pa tudi v kulinari\u010dne in kozmeti\u010dne namene. Najbolj\u0161e je, da jih u\u017eivamo \u010dim bolj sve\u017ee, saj so taki posebej bogati z vitamini, encimi, hormoni…, in imajo pomembno vlogo v na\u0161i vsakdanji prehrani.<\/p>\n

Nata\u0161a Lilek<\/p>\n

Svetovalka za zagotavljanje varne hrane<\/p>\n

Javna svetovalna slu\u017eba v \u010debelarstvu, \u010cZS<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010cebelarstvo je ena izmed najstarej\u0161ih in najbolj tradicionalnih dejavnosti v Sloveniji. Ne da je samo del kulture, postalo je na\u010din \u017eivljenja. V Sloveniji so se rodili \u0161tevilni svetovno znani \u010debelarji, ki so s svojimi dognanji na podro\u010dju \u010debelarstva pustili za seboj neizbrisne sledi. Slovenci smo pravi \u010debelarski narod, \u017ee stari rek, da je \u010debelarstvo poezija […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":28,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/36"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=36"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/36\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":143,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/36\/revisions\/143"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=36"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}