![\"Foto:](\"http:\/\/www.loski.cebelarji.si\/images\/tinymce\/datoteke\/slike\/Ale%C5%A1%20Dem%C5%A1ar,%20fotografije\/Bostjan%20Selinsek\/Starse.jpg\" "\\"vas")
Pri nas smo imeli v \u010dasu Marije Terezije dobre pa\u0161e in dobro \u010debelo; na sre\u010do pa tudi izobra\u017eenega \u010dloveka in \u010debelarja Petra Pavla Glavarja. Glavar je \u017ertvoval veliko svojega \u010dasa in denarja za razvoj in napredek na\u0161ega \u010debelarstva. Ko je leta 1768 pri\u0161la z Dunaja sugestija za izbolj\u0161anje kranjskega \u010debelarstva, je Peter Pavel Glavar napisal odgovor, v katerem je podrobno opisal metode dela in pogoje v na\u0161em \u010debelarstvu ter sestavil podroben program razvoja. Predlagal je ustanovitev \u010debelarskih \u0161ol in sprejem ustrezne regulative za razvoj in rast \u010debelarske stroke. Leta 1776\/78 je napisal tudi \u010debelarski priro\u010dnik v sloven\u0161\u010dini. Zato verjetno ni zgolj slu\u010daj, da je prav iz tega okolja, v tistem \u010dasu iz\u0161el tudi prvi u\u010ditelj \u010debelarstva na cesarskem dvoru, na\u0161 Anton Jan\u0161a iz Breznice. Jan\u0161a je napisal dve strokovni \u010debelarski knjigi na podlagi svojih opazovanj in dela s \u010debelami. Tako sta bila Glavar in Jan\u0161a pionirja, ki sta omogo\u010dila razvoj in prepoznavnost na\u0161ega \u010debelarstva, kar je pozneje povzro\u010dilo pohod na\u0161e \u010debele v Evropo in dale\u010d po svetu.<\/p>\n
Leta 1857 je baron Ravenegg iz Podsmreke pri Vi\u0161nji Gori objavil v nem\u0161ki reviji \u00bb Bienenzeitung\u00ab\u00a0 prispevek z naslovom \u00bbAus Unterkrain\u00ab (Z Dolenjske), v katerem je pisal o lokalni \u010debeli, ki jo je imenoval \u00bbkrainische\u00ab – kranjska. Kljub nestrinjanju barona Berlepscha, takratne avtoritete v nem\u0161kem \u010debelarstvu, je \u010dlanek vzbudil veliko zanimanje pri \u010debelarjih po vsej Srednji Evropi in naro\u010dila za kranjsko sivko so v Podsmreko kar de\u017eevala. Ti dogodki so pritegnili pozornost ekspertov za prou\u010devanje na\u0161e \u010debele in leta 1879 je Pollmann izdal knjigo, v kateri je pisal o kvaliteti \u010debel razli\u010dnih ras in na\u0161o \u010debelo znanstveno poimenoval Apis mellifera carnica – kranjska \u010debela. Glede na mnenja \u0161tevilnih ekspertov je pri\u0161el do zaklju\u010dka, da so \u010debele, ki prihajajo s Kranjske, najbolj\u0161e. Izvozu \u010debel iz Podsmreke, so sledili \u0161e \u0161tevilni na\u0161i \u010debelarji, med katerimi sta bila najve\u010dja, M. Ambro\u017ei\u010d iz Mojstrane in pozneje J. Strgar iz Bitenj. Tako so do I. svetovne vojne izvozili v Evropo in dale\u010d po svetu ve\u010d 100.000 rojev.<\/p>\n
Zna\u010dilnosti kranjske sivke<\/strong><\/p>\n Za pridelavo medu sta danes najbolj raz\u0161irjeni rasi \u0161irom po svetu, na\u0161a kranjska in italijanska \u010debela.Kranjska \u010debela ima nekaj koristnih zna\u010dilnosti po katerih se razlikuje od drugih medonosnih \u010debel. Ima izredno razvit \u010dut za orientacijo. Njen ob\u010dutek za smer se bolj odziva na obliko kot na barvo okolice. V tem pogledu dale\u010d preka\u0161a italijansko in nem\u0161ko \u010drno \u010debelo. Veliko hitreje najde lokacijo gozdnega medenja kot druge rase \u010debel, tako da je izredno prilagojena za pa\u0161o na iglavcih. Kranjska \u010debela za razliko od drugih, tudi veliko bolj natan\u010dno dolo\u010di smer in razdaljo do kraja medenja. Ker se\u017ee z jezi\u010dkom bolj globoko v cvet, ima prednost tudi pri nabiranju cvetli\u010dnega medu\u00a0 \u010cebele \u010diste kranjske sivke so mirne na satju in tudi ne napadajo \u010debelarja. Zanimivo pa je, da kri\u017eane z italijansko, ki je sicer tudi mirna, lahko postanejo napadalne \u0161ele v drugem ali tretjem kolenu.<\/p>\n Rejski program za kranjsko \u010debelo in naloge, ki so predvidene za doseganje rejskega cilja kranjske \u010debele, organizacijsko in strokovno usmerjata in izvajata \u010cebelarska zveza Slovenije in Kmetijski in\u0161titut Slovenije.<\/p>\n Jo\u017ee \u0160najder<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Slovenci imamo globoke \u010debelarske korenine. \u017de J. V. Valvasor je v svoji Slavi vojvodine Kranjske 1689 pohvalno pisal o kranjski \u010debeli in \u010debelarjih in med drugim posebej pohvalil na\u0161o kme\u010dko medico (medeno vino), ki da je bila bolj\u0161a od tako imenovane nem\u0161ke. Danes dobro vemo, da je za izdelavo bolj\u0161e medice potreben tudi najbolj\u0161i med, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":28,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/34"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=34"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/34\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":126,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/34\/revisions\/126"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=34"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"Foto:](\"http:\/\/www.loski.cebelarji.si\/images\/tinymce\/datoteke\/slike\/Ale%C5%A1%20Dem%C5%A1ar,%20fotografije\/Bostjan%20Selinsek\/makro%20cebela%20od%20spredaj.jpg\" "\\"Kranjska")