{"id":28,"date":"2015-01-26T09:55:29","date_gmt":"2015-01-26T09:55:29","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/wordpreslo\/?page_id=28"},"modified":"2015-01-27T12:06:06","modified_gmt":"2015-01-27T12:06:06","slug":"cebelarstvo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/?page_id=28","title":{"rendered":"\u010cebelarstvo"},"content":{"rendered":"
\"Anton<\/a>
portret Antona Jan\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n

Od popolnega ropanja \u010debeljih gnezd iz drevesnih duplin in skalnih votlin, se je preko gozdnega \u010debelarjenja razvilo \u010debelarjenje ob domu. Zgodovina slovenskega \u010debelarstva je bolje poznana od 18. stoletja naprej, ko se je \u010debelarstvo v Sloveniji zelo razvilo. Veliki mo\u017eje takratnega \u010dasa, Anton Jan\u0161a, Peter Pavel Glavar, Janez Anton Scropoli in drugi so svetu dokazali, da na son\u010dni strani Alp stanuje narod \u010debelarjev. Slovenci smo bili narod \u010debelarjev takrat in smo narod \u010debelarjev \u0161e danes.<\/p>\n

Zato je bilo prvo znano \u010debelarsko dru\u0161tvo v Evropi – leta 1781, ustanovljeno ravno pri nas – v Rodinah pri \u017dirovnici.<\/p>\n

V drugi polovici 19. stoletja, nekje do prve svetovne vojne, se je razvila trgovina s \u010debeljimi maticami in dru\u017einami. Baron Rotschutz, Mihael Ambro\u017ei\u010d, Jan Strgar in ostali takratni \u010debelarji so kranjsko \u010debelo ponesli v svet tako mno\u017ei\u010dno, da je postala druga najbolj raz\u0161irjena medonosna \u010debela v svetu in najbolje zastopana \u010debela v Evropi. In tako imamo danes na slovenskem \u010disto avtohtono \u010debelo (Apis mellifera carnica<\/em>), ljubkovalno imenovano Kranjska sivka. Kranjska \u010debela je danes v tujini priznana in cenjena \u010debela, ki izvira ravno \u00a0iz obmo\u010dja dana\u0161nje Slovenije.<\/p>\n

Tudi novej\u0161e zgodovine se ne moremo sramovati. Mo\u017eje kot so Josip Verbi\u010d, Vlado Rojc, dr. Valentin Benedi\u010di\u010d, dr. Jo\u017ee Rihar, dr. Janez Poklukar so s svojim predanim \u010debelarskim delom poskrbeli, da imamo dana\u0161nji \u010debelarji dobre temelje za nada ljnji razvoj \u010debelarstva na Slovenskem.<\/p>\n

\u010cebele \u017eive v panjih. Z razvojem \u017eagarstva na obmo\u010dju Slovenije, nekje v 14. stoletju, se je razvil panj – kranji\u010d, ki je bil neuradni predhodnik panjev nakladnega tipa, danes najbolj raz\u0161irjenega panja v svetu. V 19. stoletju so se v svetu in pri nas pri\u010dele razvijati raznovrstne oblike panjev s premi\u010dnim satjem, t.i. listovni panji. Kmalu po letu 1900, je Anton \u017dnidar\u0161i\u010d podjetnik in \u010debelar iz Ilirske Bistrice, pri\u010del razvijati svoj panj. V \u010debelarstvo je uvedel nov panj. Panj, ki ga je skonstruiral \u017dnidar\u0161i\u010d, imenovan A\u017d panj je bil tako napreden, prakti\u010den in drugih dobrih lastnosti, da se je zelo hitro uveljavil na obmo\u010dju celotne Slovenije ter severne polovice Hrva\u0161ke in \u0161e danes v njem \u010debelari ve\u010d kot 85 % slovenskih \u010debelarjev.<\/p>\n

Poleg panja se je v Sloveniji razvil tudi \u010debelnjak – stavba ali prostor, v katerega zlo\u017eimo panje pod skupno streho. Predvsem se obnese pri panjih, ki jih lahko skladamo v skladovnice. Na\u0161i predniki so, v nasprotju z drugimi narodi, poleg funkcionalnosti poskrbeli tudi za zunanji videz \u010debelnjakov. Tako so se na na\u0161em ozemlju izoblikovali trije tipi \u010debelnjakov – alpski, celinski in kra\u0161ki, ki danes pomembno sooblikujejo slovensko pokrajino.<\/p>\n

Tako. Nadrobili smo vam nekaj zna\u010dilnosti slovenskega \u010debelarstva. \u010ce se boste razgledali po straneh na\u0161ega spletnega portala, boste na\u0161li zgoraj opisane teme \u0161e podrobneje opisane. Poleg \u017ee opisanih tem, boste lahko spoznali tudi druge zna\u010dilnosti slovenskega \u010debelarjenja: zna\u010dilnosti \u010debeljih pridelkov, tradicionalnih izdelkov kot je npr. dra\u017ego\u0161ki kruhek, umetni\u0161ke panjske kon\u010dnice in \u0161e vrsto drugih zanimivosti, zna\u010dilnih za na\u0161e \u010debelarsko okolje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Od popolnega ropanja \u010debeljih gnezd iz drevesnih duplin in skalnih votlin, se je preko gozdnega \u010debelarjenja razvilo \u010debelarjenje ob domu. Zgodovina slovenskega \u010debelarstva je bolje poznana od 18. stoletja naprej, ko se je \u010debelarstvo v Sloveniji zelo razvilo. Veliki mo\u017eje takratnega \u010dasa, Anton Jan\u0161a, Peter Pavel Glavar, Janez Anton Scropoli in drugi so svetu dokazali, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=28"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":125,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28\/revisions\/125"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=28"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}