https:\/\/augustin.si\/sublimiranje-oksalne-kisline\/<\/a><\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n\u010cebelarjeva najpomembnej\u0161a naloga je pridelati neopore\u010dne \u010debelje pridelke \u2013 med, cvetni prah, vosek idr. Pri tej nalogi nam najve\u010dje te\u017eave povzro\u010dajo ostanki sinteti\u010dnih akaricidov, ki jih \u017ee vrsto let uporabljamo za zatiranje Varroe destructor. Uporaba sinteti\u010dnih akaricidov za zatiranje varoj po ve\u010dini pu\u0161\u010da ostanke v vseh \u010debeljih pridelkih, saj se ta sredstva kopi\u010dijo tako v vosku kot tudi v propolisu, zaradi prehajanja iz voska pa jih lahko najdemo tudi v drugih \u010debeljih pridelkih. Da bi se temu izognili, moramo za zatiranje varoj uporabljati tak\u0161ne metode in sredstva, ki ne zagotavljajo samo pre\u017eivetja \u010debel in varnega dela za \u010debelarja, ampak tudi neopore\u010d- ne \u010debelje pridelke. Ena izmed tak\u0161nih metod je zatiranje varoj z oksalno kislino.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Oksalno kislino je leta 1776 odkril \u0161vedski kemik Carl Wilhelm Scheele. Ime je dobila po latinskem imenu za navadno zaj\u010djo deteljico (Oxalis acetosella), ki vsebuje to kislino. V majhnih koli\u010dinah jo najdemo v \u017eivalskem in \u010dlove\u0161kem urinu. V obliki soli je tudi rastlinah. \u0160e posebej veliko je je v rabarbari, \u0161pina\u010di, peter\u0161ilju in drobnjaku. Oksalno kislino vsebuje tudi med, \u0161e najve\u010d gozdni, v katerem je je od 88 do 221 mg\/kg. Za bolj\u0161e razumevanje je pomembno \u0161e to, da oksalno kislino vsebujejo tudi kristali oksaldihidrata, v katerem je 71 % oksalne kisline in 29 % vode.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Uporaba oksalne kisline za zatiranje varoj je dovoljena na podlagi Uredbe Sveta (ES) \u0161t. 889\/2008, ki govori o ekolo\u0161ki pridelavi in ozna\u010devanju ekolo\u0161kih proizvodov glede ekolo\u0161ke pridelave, ozna\u010devanja in nadzora. Za \u010debelarje je pomembno, da oksalna kislina, uporabljena ob pravem \u010dasu in pravilno, temeljito uni\u010duje varoje (tudi do 99-odstotno). Oksalno kislino so za zatiranje varoj v \u010debeljih dru\u017einah kot prvi v za\u010detku osemdesetih let prej\u0161njega stoletja uporabili v nekdanji Sovjetski zvezi. Leta 1983 je tamkaj\u0161nja veterinarska uprava celo izdala navodilo za zatiranje varoj z 2-odstotno raztopino oksalne kisline. Prav tako tudi ve\u010dina \u010debelarskih in\u0161titutov v EU na podlagi temeljitih preizku\u0161anj za zatiranje varoj priporo\u010da koncentracijo 2\u20133-odstotne oksalne kisline.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
To lahko uporabljamo po treh razli\u010dnih postopkih: s kapanjem, pr\u0161enjem in sublimiranjem. Te postopke je priporo\u010deno uporabljati v obdobju, ko je \u010debelja dru\u017eina brez zalege, saj oksalna kislina ne uni\u010duje varoj v pokriti \u010debelji zalegi. Zatiranje varoj s sublimiranjem oksalne kisline je postalo znova aktualno z izdelavo naprav za sublimiranje, t. i. sublimatorjev z nadzorovanim izhlapevanjem oksalne kisline.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Za razumevanje sublimacije je treba vedeti, da so spojine in kemi\u010dni elementi v normalnih razmerah pri razli\u010dnih temperaturah v treh razli\u010dnih stanjih, zato prehod iz trdnega v plinasto stanje zahteva vmesno teko\u010dinsko stanje. Nekateri elementi ali snovi pa lahko pri nekaterih tlakih prehajajo neposredno iz trdnega v plinasto stanje. Med temi snovmi je tudi oksalna kislina. Segrevanje dihidrata oksalne kisline namre\u010d povzro\u010da neposreden prehod oksalne kisline iz trdnega v plinasto stanje. Oksalna kislina, ki pri segrevanju do 101 \u00b0C kristalizira z dvema molekulama vode, to izgubi in nato sublimira pri 157 \u00b0C \u2013 torej iz trdnega stanja neposredno prehaja v plinasto stanje. Tako zelo segreta oksalna kislina pri 189 \u00b0C razpada na mravljin\u010dno kislino in ogljikov dioksid, vi\u0161je temperature pa povzro\u010dijo nadaljnji razpad mravljin\u010dne kisline na vodo in ogljikov monoksid.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Med sublimiranjem se hlapi oksalne kisline dvigajo v \u010debelji panj in se enakomerno porazdelijo po \u010debelah, tako da na njih nastane tanka plast kristalov, ki uni\u010dijo varoje, ne povzro\u010dijo pa oslabitve \u010debelje dru\u017eine. Vedeti je treba, da deluje oksalna kislina na \u010debele kontaktno, torej, da jo prena\u0161ajo z dotikanjem in ne prek hemolimfe, kot so razlagali doslej. Po izvedenem postopku sublimiranja ostanejo na stenah panja, satnikih in satnicah kristali oksalne kisline, vendar se ti \u010dez zimo, ko se v panju pove\u010da koncentracija vlage, postopno raztopijo in povsem izginejo. Pri postopku sublimniranja se oksalna kislina veliko bolje in enakomerneje razporedi po \u010debelah kot pri postopkih pr\u0161enja in kapanja.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Ker pri sublimiranju hlapi enakomerno dose\u017eejo vse \u010debele, za zatiranje varoj zadostujejo manj\u0161e koli-\u010dine oksaldihidrata kot pri preostalih postopkih. Tako\u00a0uporabimo od 0,5\u20132 g na panj oziroma od 0,5\u20131 g na zasedeno naklado, to pa omogo\u010da ve\u010dkratno uporabo oksalne kisline na generacijo \u010debel, saj se nam ni treba bati njihove oslabitve in slab\u0161ega spomladanskega razvoja. \u010ce \u017eelimo, da bo sublimiranje oksalne kisline in delovanje hlapov na varoje u\u010dinkovito, mora biti sublimacija izvedena pravilno in ob pravem \u010dasu. Glede na to moramo postopek izvesti pri zunanji temperaturi od 5\u20138 \u00b0C, ko v \u010debelji dru\u017eini ni pokrite zalege, trajati pa mora vsaj dve minuti.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Glede na mehanizem sublimacije oksalne kisline je odlo\u010dilno, da ta poteka v temperaturnem intervalu od pribl. 160\u2013190 \u00b0C, pri katerem je sublimiranje naju\u010dinkovitej\u0161e. Za izvedbo postopka sublimiranja uporabljamo posebne naprave, t. i. sublimatorje. Da je v Sloveniji veliko zamisli o tem, kako oksalno kislino v \u010debelarstvu u\u010dinkovito uporabiti na ta na\u010din, smo se lahko prepri\u010dali na \u010debelarskem posvetu ApiSlovenija 2014 v Celju, kjer je svoje sublimatorje predstavilo kar osem inovatorjev. Sublimatorje lahko na splo\u0161no razdelimo v dve skupini: pasivne (ti v panju segrevajo oksalno kislino) in aktivne (ti hlape oksalne kisline dovajajo iz naprave, postavljene zunaj panja).<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
U\u010dinkovitost in varnost posameznih sublimatorjev je odvisna od:
\u2022njihove konstrukcije,
\u2022 od mo\u017enosti uravnavanja temperature,
\u2022 dobre porazdelitve hlapov oksalne kisline v \u010debelji gru\u010di.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
V prednosti so brez dvoma sublimatorji z vgrajenim termostatom in ventilatorjem, saj termostat prepre\u010duje pregretje oksalne kisline in s tem tudi njen razpad v nevaren ogljikov monoksid, pa tudi pregretje naprave, ki se lahko brez termostata segreje tudi do 400 \u00b0C. Ventilator prepre\u010duje prehitro resublimacijo oksalne kisline in s tem dobro porazdelitev hlapov oksalne kisline po \u010debelji gru\u010di.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Prednosti uporabe sublimiranja za zatiranje varoj so:
\u2022 sublimiranje poteka skozi \u017erelo panja, tako da A\u017d-panjev ni treba odpirati od zadaj ali iz njih jemati satov, saj je odpiranje panjev zamudno, poleg tega pa lahko pri tem tudi preve\u010d ohladimo \u010debele;
\u2022 sublimiranje lahko v eni generaciji \u010debel izvedemo ve\u010dkrat, ne da bi to povzro\u010dilo kakr\u0161ne koli te\u017eave v poznej\u0161em razvoju \u010debel.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Da tudi pri tej metodi prepre\u010dimo vsakr\u0161no mo\u017enost prehoda hlapov ali drobnega sublimacijskega kristalnega prahu oksalne kisline v organizem, se moramo za\u0161\u010dititi z obrazno masko s filtrom za hlape in drobne delce najmanj razreda AE1P2 (primer polmaska 3M 4277 ABE1P3), o\u010di pa moramo za\u0161\u010dititi z zatesnjenimi o\u010dali (npr. 3M 2890S ali SA). Seveda moramo poskrbeti tudi za vse druge obi\u010dajne varnostne ukrepe.<\/p>\r\n\r\n\r\n\r\n
Uporaba oksalne kisline je v sodobnem \u010debelarstvu (in v rokah izobra\u017eenega in spretnega \u010debelarja) eden izmed naju\u010dinkovitej\u0161ih in najvarnej\u0161ih na\u010dinov zatiranja varoj, saj je verjetnost nastanka odpornosti varoj na to kislino minimalna, mo\u017enost ostankov \u0161kodljivih snovi v \u010debeljih pridelkih pa ni\u010dna.<\/p>\r\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00a0Avtor: Vlado Avgu\u0161tin Vir: https:\/\/augustin.si\/sublimiranje-oksalne-kisline\/ \u010cebelarjeva najpomembnej\u0161a naloga je pridelati neopore\u010dne \u010debelje pridelke \u2013 med, cvetni prah, vosek idr. Pri tej nalogi nam najve\u010dje te\u017eave povzro\u010dajo ostanki sinteti\u010dnih akaricidov, ki jih \u017ee vrsto let uporabljamo za zatiranje Varroe destructor. Uporaba sinteti\u010dnih akaricidov za zatiranje varoj po ve\u010dini pu\u0161\u010da ostanke v vseh \u010debeljih pridelkih, saj […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":550,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1315"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1315"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1628,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1315\/revisions\/1628"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/550"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}