{"id":50,"date":"2015-01-26T12:58:36","date_gmt":"2015-01-26T12:58:36","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/wordpreslo\/?page_id=50"},"modified":"2015-01-27T12:27:19","modified_gmt":"2015-01-27T12:27:19","slug":"propolis","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/?page_id=50","title":{"rendered":"Propolis"},"content":{"rendered":"

\u010cebele so se u\u010dile od narave, in sicer od dreves, ki so se s smolo za\u0161\u010ditile proti oku\u017ebam in posledicam dobljenih ran. \u00bbPropolis izvira iz solz dreves\u00ab – Aristotel 384 – 322 pred n. \u0161t. Danes poznana in v vsem svetu gojena \u010debela je brez omembe vrednih sprememb, obstala najmanj 42 milijonov let. Propolis je garant pre\u017eivetja \u010debelje dru\u017eine.
\nV panju ima posamezna \u010debela na voljo manj od 1 cm3<\/sup> prostora. \u010ce se pelje\u0161 v nabito polni podzemni \u017eeleznici ali v prenapolnjenem avtobusu, do\u017eivi\u0161 v kratki vo\u017enji prostor, ki je \u010debeli na razpolago kot \u017eivljenjski in delovni prostor. Sodobni raziskovalci so odkrili, da je okolje v \u010debeljem panju bolj sterilno od najbolj vzorno vodene bolni\u0161nice. To zahteva do podrobnosti izpiljen socialni red in na drugi strani odli\u010den zdravstveni sistem. Bistveni sestavni del zdravstvenega sistema \u010debel je, po \u010debelah nabrana drevesna smola, pome\u0161ana z izlo\u010dki \u010debeljih \u017elez – propolis. V propolisu so odkrili preko 200 sestavin.<\/p>\n

Propolis je lepljiva, smolasta snov, grenkega okusa in mo\u010dnega vonja. Barve varirajo od svetlo rumene do rde\u010dkasto rjave. Star propolis je \u010drne barve. Breza daje propolis temnej\u0161ih odtenkov, jel\u0161a rumenega, divji kostanj rde\u010dega. Substance, ki uhajajo iz \u010debeljih dru\u017ein v okoli\u0161ko ozra\u010dje imajo mo\u010dan inhibitorni u\u010dinek. Kolonije plesni so v neposredni bli\u017eini \u010debeljih dru\u017ein slab\u0161e razvite od tistih oddaljenej\u0161ih. Propolis je toplotno stabilna substanca. Inhibitorni u\u010dinek pri delovanju na viruse zadr\u017ei propolis tudi pri visokih temperaturah. Relativni antibioti\u010dni u\u010dinek propolisa odgovarja vrednosti 16 enot penicilina in 25 enotam fungicidina.<\/p>\n

 <\/p>\n

UPORABA PROPOLISA V \u010cEBELJI DRU\u017dINI<\/strong><\/p>\n

– Prevle\u010dejo notranje panjske povr\u0161ine in vse dele panja.<\/p>\n

– Zama\u0161ijo re\u017ee in odprtine v panjskih del\u00edh.<\/p>\n

– V\u010dasih zo\u017eijo \u017erela, zlasti v krajih z zelo nizkimi temperaturami.<\/p>\n

– Dezinficirajo celice pred zaleganjem.<\/p>\n

– Pritrjujejo premi\u010dne dele v panju.<\/p>\n

– Dodajajo ga pri izdelavi satnic. S tem jih utrjujejo.<\/p>\n

– Ubijejo in propolizirajo ve\u010dje vsiljivce, ki ne morejo ube\u017eati skozi \u017erelo.<\/p>\n

Propolis je garant pre\u017eivetja \u010debelje dru\u017eine. Z njim vzdr\u017eujejo higienski re\u017eim in zdravstveno stanje v dru\u017eini. Bolni osebki morajo iz panja, Vse tujke takoj odstranijo. Pomemben je tudi \u010distilni nagon dru\u017eine. Iz teh vzrokov naj \u010debelar ne bi odvzel \u010debelam, ves propolis. \u010cebele umirajo v panju izjemoma n.pr.: pozimi, ko ne morejo izleteti ali pri zastrupitvah v panju.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010cEBELE IN PROPOLIS<\/strong><\/p>\n

Propolis nabirajo le posamezne \u010debele. Naloga ni mno\u017ei\u010dna in jo opravljajo brez vneme, ki jo sicer \u010debele ka\u017eejo pri odkrivanju in nabiranju nektarja ali mane. So starej\u0161e od 15 dni in le izjemoma opravljajo \u0161e katero drugih nalog. Propolis nabirajo med 10 in 16. uro pri zunanji toploti najmanj 20\u00b0C. En let traja pribli\u017eno 15 – 20 minut. Po povratku v panj \u010debela dalj \u010dasa po\u010diva in vzame ve\u010djo koli\u010dino hrane, preden ponovno izleti. Zgodi se, da \u010debela nabiranje prekine, odleti v panj, vzame hrano in gre spet na delo, dokler ko\u0161ek ni poln. Vanj spravi \u010debela pribli\u017eno 10 mg propolisa.<\/p>\n

Kje nabirajo \u010debele propolis?<\/strong><\/p>\n

\u010cebele naberejo najve\u010d propolisa na igli\u010dastem drevju, na topolih, na brestih, na vrbah, na kostanjih, na hrastu in na ko\u0161\u010di\u010dastem sadju.<\/p>\n

Kako nabirajo \u010debele propolis?<\/strong><\/p>\n

Za \u010debelo je nabiranje te lepljive snovi te\u017ea\u0161ko delo. Ko \u010debela odkrije i\u0161\u010do\u010do snov, zagrabi s \u010deljustjo ko\u0161\u010dek smole in te\u017ea\u0161ko delo se pri\u010dne. S srednjimi in zadnjimi nogami se opre, oprsje dvigne, konica zadka se dotika tal. Tipalke kro\u017eijo kot rotor helikopterja nad dejavnimi \u010deljustmi. Ko\u0161\u010dek smole vle\u010de toliko \u010dasa od podlage, dokler se ne raztegne v nitko in kon\u010dno popusti. Spretno in z veliko napora \u010debela premika odtrgano nitko lepljive snovi k zadnjim nogam in jo spravi v ko\u0161ek na nogah. Dostikrat pri\u010dakujejo vra\u010dajo\u010do \u010debelo vrstnice \u017ee na \u017erelu in ji breme odvzamejo. Obi\u010dajno pa \u010debelica odnese propolis v panj, kjer ga potrebujejo, tam ji ga panjske \u010debele odvzamejo in uporabijo. \u010cez dan ga odlagajo. Sele popoldan, po 16. uri dokon\u010dno o\u010distijo ko\u0161ke in za\u010dnejo propolizirati.<\/p>\n

Letni pridelek propolisa<\/strong><\/p>\n

Odvisen je od klimatske in geografske lege \u010debelnjaka, od razpolo\u017eljive podrasti in dreves v okolju \u010debelnjaka, od na\u010dina zbiranja propolisa in od pasme \u010debel. Veliko vlogo imajo pa\u0161ne razmere. \u010cebele dajejo prednost pa\u0161am nektarja in mane in v pa\u0161nem obdobju ne naberejo veliko propolisa. Najve\u010d propolisa naberejo v avgustu, septembru in oktobru, kar mora \u010debelar izkoristiti. V tem \u010dasu se pripravljajo popki rastlin za bero v naslednjem letu. Z vstavljanjem razli\u010dnih pripomo\u010dkov lahko, glede na rastlinstvo v nabiralnem okolju, glede na mo\u010d \u010debelje dru\u017eine in glede na prehranjenost \u010debelje dru\u017eine pridobimo tudi ve\u010dje koli\u010dine propolisa. Po oceni naj bi dru\u017eine skozi vse leto nabrale in v panju odlo\u017eile 150 – 200 g propolisa. Nekateri viri pravijo da dru\u017eina skozi vse leto lahko v panju odlo\u017ei tudi do 400 g propolisa.<\/p>\n

 <\/p>\n

U\u010dinkovanje nekaterih sestavin<\/strong><\/p>\n

V temnem in hladnem prostoru shranjen, ter v posodi nepredu\u0161no zaprti propolis obdr\u017ei trajnost do pet let. Najbolj\u0161i u\u010dinek \u00edma sve\u017e. Propolisi zmernega klimatskega pasu vsebujejo pribli\u017eno 40 razli\u010dnih fenolnih komponent, od tega 90-95 % flavonoidov. Le ti so vzrok, da propolis deluje na oja\u010danje imunskega sistema. V primerjavi z drugimi antibiotiki ima propolis \u0161irok spekter delovanja proti bakterijam, virusom, glivicam in plesnim. Razen tega so stranski u\u010dinki zelo, zelo redki, kar ne velja za ostale antibiotike. Na propolis ni rezistence. Bogate vsebine \u017eivljenjsko va\u017enih slednih elementov – \u017eelezo, aluminij, vanadij, kalcij, silicij mangan, stroncij, natrij in magnezij so za optimalno funkcioniranje fiziolo\u0161kih procesov nepogre\u0161ljive. Vplivajo na beljakovinsko, ma\u0161\u010dobno in sladkorno presnovo, na sintezo proteinov v organizmu, na toplotno regulacijo telesa, na tvorbo kosti in krvi in na imunsko biolo\u0161ke reakcije. S tem v zvezi je bila dokazana povezava med slednimi elementi, vitamini, fermenti in hormoni.<\/p>\n

V Franciji so delali poizkuse z bakterijami, ki parazitirajo na insektih. Rezultati so bili pravo presene\u010denje: ugotovili so, da \u010debele v nasprotju z drugimi \u017eu\u017eelkami nimajo parazitov. Niti bakterije niti virusi niso v stanju s svojim parazitiranjem na \u010debeli pre\u017eiveti. Antimikrobno delovanje propolisa je bilo dokazano s poizkusi tudi na drugih mikroorganizmih. Razl\u00ed\u010dni rodovi so odmrli, eni \u017ee po 15-20 minutah, drugi po petih urah. Odvisno je bilo od odpornosti mikroorganizmov ter izvora in koncentracije propolisa.<\/p>\n

 <\/p>\n

Lastnosti \u00a0propolisa<\/strong><\/p>\n

Antibakterijsko delovanje – mnoge mikrobiolo\u0161ke \u0161tudije so dokazale in potrdile bakteriostati\u010dno delovanje propolisa. Propolis prepre\u010duje delitev celic bakterij, uni\u010di membrane citoplazme in stene celic preiskanih bakterij. Ta lastnost prekora\u010duje baktericidni u\u010dinek industrijskih antibiotikov. Pokazalo se je, da propolis deluje tudi na antibioti\u010dno rezisten\u010dne mikrobne skupine. Encimski naboj propolisa zahteva, da propolis ozna\u010dimo kot \u017eivo snov.<\/p>\n

Antiprotozojsko delovanje – deluje proti glivicam na spolovilu in vnetju jeter, ki se prena\u0161a iz \u017eivali na \u010dloveka.<\/p>\n

Anesteti\u010dno delovanje – deluje na povzro\u010ditelje influence tipa A, herpes, glivice na spolovilih, protivnetno, proti globljim vnetjem ko\u017ee, omrtvi in omrtvi\u010di.<\/p>\n

Antivirusno delovanje – uni\u010duje povzro\u010ditelje bolezni herpes simpleks tipa A<\/p>\n

Antifungalno delovanje – uni\u010duje glivo candide albicans, ki se javljajo na spolovilih in glivice, ki se prena\u0161ajo iz \u017eivali na \u010dloveka.<\/p>\n

Citostati\u010dno delovanje – tumorji. Laboratorijski poskusi so pokazali, da so sestavine propolisa napadale kancerogene celice, zdravih pa ne.<\/p>\n

Antimikoti\u010dno delovanje – pri glivi\u010dnih obolenjih, kjer so napadene sluznice propolis deluje u\u010dinkovito.<\/p>\n

 <\/p>\n

Razstrupljanje telesa<\/strong><\/p>\n

Raziskave so pokazale, da propolis ve\u017ee nase te\u017eke kovine, ki se odplavljajo iz telesa. Propolis podpira kemi\u010dno terapijo in zmanj\u0161uje stranske u\u010dinke. Propolis \u0161\u010diti pred mo\u017enimi po\u0161kodbami pri rentgenskem snemanju.<\/p>\n

 <\/p>\n

PROPOLIS V APITERAPEVTSKI PRAKSI<\/strong><\/p>\n

Pri zunanji uporabi ob manj\u0161ih praskah in te\u017eavah, lahko re\u0161ujemo stvari v okviru hi\u0161ne lekarne.<\/p>\n

Premisliti moramo, da je vsako oralno ali rektalno jemanje propolisa lahko povezano z alergijo. Primeri so sicer zelo, zelo redki, so pa mogo\u010di. Dokazi o pozitivnem delovanju propolisa so velikega pomena za ciljno terapijo, kakor tudi kot dodatek k zdravilom in v hrano. Poskusi z dajanjem visokih doz so bili izpeljani, vendar nikoli ni pri\u0161lo do toksi\u010dnih znakov.
\nDanec K. Lund Aagaard je opravil \u0161tiri serije preizkusov na 16.000 pacientih. S propolisom je zdravil razli\u010dne bolezni. 97% jih je ozdravelo, pri 3% propolis ni u\u010dinkoval in v treh primerih se je pojavila alergija. Propolis je uporabil za laj\u0161anje bole\u010din in odpravljanje te\u017eav pri:<\/p>\n

– vnetju debelega \u010drevesa,
\n– vnetju o\u010di,
\n– infekciji se\u010devodov,
\n– vratnih vnetjih,
\n– protinu,
\n– sklepnem revmatizmu,
\n– vnetju votlin, odprtih ranah,
\n– prehladih,
\n– gripi,
\n– \u017eelod\u010dnem katarju,
\n– bronhitisu,
\n– paradontozi,
\n– bole\u010dinah v u\u0161esih,
\n– glavobolu,<\/p>\n

– infekcijah \u010drevesja,
\n– mikozah,
\n– izpu\u0161\u010dajih,
\n– ekcemih,
\n– vnetju plju\u010d,
\n– te\u017eavah z \u017eelodcem, artritisu,
\n– \u017eelod\u010dnih virusih,
\n– napenjanju,
\n– migreni,
\n– \u017eol\u010dnih kamnih,
\n– bole\u010dinah v ledvicah,
\n– sklerozi,
\n– motnjah v krvnem obtoku,
\n– bradavicah,
\n– vezivnih ko\u017enih tkivih,
\n– ozeblinah<\/p>\n

 <\/p>\n

ZAKLJU\u010cEK<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong>V preteklosti je bilo dano \u017eiveti \u010dloveku v sozvo\u010dju z naravo. S splo\u0161nim razvojem srno podedovano zakonitost za\u010deli zanemarjati in hlastati po novem, ne da bi dovolj razmislili o posledicah. Skozi stoletja pridobljene izku\u0161nje \u010dlove\u0161tva smo pozabljali in postavili vse na modernost. Pretekle izku\u0161nje so se ohranjale po stranskih tirih, po stranskih poteh ljudskega izro\u010dila, nekako ilegalno, od uradnih oblasti nepriznano. Prisostvujemo bitki za priznanje pozitivnih dose\u017ekov alternativne medicine, ki na preteklih izku\u0161njah ve\u010dkrat re\u0161uje s sodobnimi prijemi nere\u0161ljive primere. V bitki za bolj zdravo \u017eivljenje v prihodnosti se po\u010dasi vra\u010dajo tudi v javno sfero izku\u0161nje na\u0161ih prednikov. Kaj pa drugega pomeni znanstveno raziskovanje preteklih izku\u0161enj, raziskave z javnimi sredstvi, ob najnovej\u0161i tehnologiji. To, kar so neko\u010d \u010dutili in slutili, lahko danes vidimo. Se bolj zanimivo je, da nov pristop potrjuje stare, izkustvene dokaze. Od za\u010detka znanstvenih raziskovanj propolisa bo preteklo \u017ee 60 let. V teh desetletjih pa \u0161e vendar niso uspeli odkriti vseh sestavin in kompleksa u\u010dinkovitosti propolisa.<\/p>\n

Mnogi ljudje so danes izpostavljeni pritisku, pojavlja se managerska bolezen, stres, okolje je \u017ee mo\u010dno zastrupljeno, klimatske razmere se spreminjajo. Sodobna industrijsko proizvedena sinteti\u010dna zdravila pu\u0161\u010dajo mo\u010dne stranske u\u010dinke. Vse to povzro\u010da, da ljudje vse bolj i\u0161\u010dejo zdrave naravne vire in na\u010dine za pre\u017eivetje. Sodobna hotenja po naravnih virih so velik izziv tudi za \u010debelarje.<\/p>\n

A kaj, ko je moderni \u010das oprasnil tudi \u010debele in \u010debelarje. Novi \u0161kodljivci nam delajo preglavice. Tudi mi lahko s svojim ravnanjem zastrupljamo zdrave, naravne snovi – \u010debelje pridelke. \u0160ele v zadnjem \u010dasu vse bolj prodira zavest, da s svojim ravnanjem ne smemo zastrupljati svojih dru\u017einskih \u010dlanov in na\u0161ih potro\u0161nikov. Na ravni evropske unije in dr\u017eave so sprejeti ukrepi in navodila za neopore\u010dno pridobivanje \u010debeljih pridelkov. Sre\u010da, da se vse ve\u010d \u010debelarjev zaveda pomena svojega obstoja, napredka panoge in zaupanja potro\u0161nikov in se ravna po navodilih stroke. In propolis? Re\u0161uje tudi tam, kjer moderni ukrepi v\u010dasih odpovedo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Norbert Jedlov\u010dnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010cebele so se u\u010dile od narave, in sicer od dreves, ki so se s smolo za\u0161\u010ditile proti oku\u017ebam in posledicam dobljenih ran. \u00bbPropolis izvira iz solz dreves\u00ab – Aristotel 384 – 322 pred n. \u0161t. Danes poznana in v vsem svetu gojena \u010debela je brez omembe vrednih sprememb, obstala najmanj 42 milijonov let. Propolis je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":28,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/50"}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=50"}],"version-history":[{"count":3,"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/50\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":138,"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/50\/revisions\/138"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/28"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.cdmlinsek.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=50"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}